Aplenca, marec 2012 - Katja Tabernik: Alpinizem je ljudem pod Kamniškimi hribi položen v zibelj.
Kamniško-Savinjske Alpe niso mogočno gorstvo, so le majhna veriga belih apnenčastih vrhov Vzhodnih Alp. So pa izredno lepe, a krušljive- šodraste. Morda se ravno zato mladi fantje ki se zaganjajo pod njih ostenja prekalijo v tako močne zaljubljence v naravno skalo in snežni kristal. Alpinizem ni le šport in trening - je način življenja.
Med šestimi nominiranimi alpinističnimi vzponi za leto 2011 za alpinističnega » Oskarja je žirija ob bok ostalim 4 vzponom s celega sveta postavila kar dva slovenska vzpona. Kitajska 2011 v Xuelian Nort East in Charakusa 2011 na K7 West. Vsi naši alpinisti so za to prestižno priznanje normirani prvič.
Vodja odprave »Kitajska« je bil komendski občan Aleš Holc s Klanca, član alpinističnega odseka Planinskega društva Kamnik. Pogorje Xuelian je še popolnoma »nedolžno«. Domala na noben vrh še ni stopila človeška noga. Xuelian West East je bil še nepreplezan vrh in ima 2400 m visoko steno.
Trije fantje – Aleš, Peter Juvan in Igor Kremser, člana Akademskega alpinističnega odseka, so se lotili cilja drzno, raziskovalno in z pravo idejo. Smer so poimenovali Raz zaupanja in jo posvetili prijatelju Andreju Magajni. Kot je povedal naš vrhunski alpinist, tudi dobitnik že dveh zlatih cepinov Marko Prezelj, in tudi Komendčan s Križa: »Realizirana ideja je kot športni dosežek vrhunske kakovosti.«
Za 20. cepin je strokovna žirija s celega sveta kar mesec dni razpravljala in ocenjevala alpinistične vzpone leta 2011in med najodličnejše vzpone vsega sveta uvrstila dva Slovenska. Odločili so se za vzpone, ki najbolj ponazarjajo raziskovalni alpinizem na visoko tehnični ravni v minimalnem slogu ob upoštevanju varovanja okolja.
Šest izbranih med 88. je dokaz sposobnosti in odločnosti 15 alpinistov, ki so v zelo težkih pogojih v malo znanih predelih najbolj mogočnih gorovjih sveta videli cilj.
Aleš Holc je na svoji spletni strani zapisal, da je 13256 dni od rojstva do dogodka. Rojen je 1975. leta v Ljubljani. »Moje gnezdo in pristan je moja družina; sem poročen in oče treh otrok.« Z alpinizmom se ukvarja od leta 1993, alpinist je postal 1996. in alpinistični inštruktor 2000 leta. Živeti z gorami in v naravi mu pomenita edinstveni odklop v prvinsko okolje kjer črpa mir in energijo za svoje ravnotežje. V gorah je spoznal zanimive ljudi in stkal čudovita prijateljstva.
Pleza v skali, ledu, alpinistično smuča v Sloveniji, Tien Shanu, v Himalaji (o tem smo v Aplenci že pisali). Do sedaj je v 18. letih opravil preko 500 plezalnih vzponov v skali, ledu in alpinističnih spustov. Več let je vodil, in še vedno aktivno sodeluje, Alpinistično in športno-plezalno šolo v Kamniku.
Po izobrazbi je univ. dipl. socialni delavec in vzgojitelj otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Zadnja leta dela z mladostniki in njihovimi starši na vzpostavljanju prostora v družinskih sistemih, zato da se vsi člani varno začutijo. Aleš pravi da poleg družine, alpinizma in službe njegovo življenje polni še glasba, fotografija, padalstvo, surfanje, veslanje, modelarstvo in obnavljanje lastnega doma.
Zdi se, kot da imajo nekateri več kot 24 ur na dan, in ti ljudje živijo skromno in tiho v Komendi. In še ena Aleševa misel »Življenje je prekratko, da bi si privoščil veliko napak.«
V dogovoru z Alešem sem naglas razmišljala
Katja Tabernik