Slovenske novice, 19.01.06 – Boštjan Fon: Izkušena in dobro trenirana je pri sestopu nenadoma padla
Dan v novicah
Smrtni padec na poti s Triglava
V torek okrog desetih sta se Slavica Pučko in Ivan Župec iz Ženjaka v Slovenskih goricah vzpela do Aljaževega stolpa na Triglavu — Izkušena in dobro trenirana Pučkova je pri sestopu nenadoma padla čez steno približno dvesto višinskih metrov niže in potem zdrsnila še v nekaj nižjo globel, kjer je obležala mrtva — Stanislava je bila mati treh otrok, 10-letne Aline, 12-letne Jane in 18-letnega Boruta
Mojstrana, Benedikt, Hrastovec, 18. januarja
Vest, da je pri sestopu s Triglava umrla 38-letna planinka
Slavica Pučko, v uradnih dokumentih
Stanislava, mati treh otrok, je boleče zakrožila po slovenskogoriških krajih Hrastovec, Cerkvenjak, Stanetinci, Grabonoški Vrh, Ženjak, Benedikt in Spodnja Bačkova. Še posebno je pretresla njene sodelavce v Zavodu za duševno in živčno bolne Hrastovec-Trate, kjer je bila že poldrugo desetletje zelo cenjena višja medicinska sestra. V Cerkvenjaku in sosednjih Stanetincih ter Grabonoškem Vrhu, ki so vsi povezani z njenim življenjem, se ljudje ob omembi Slavice spontano odzivajo z eno samo besedo: »Tragedija!« Enako v Benediktu, Ženjaku in Spodnji Bačkovi, ki so šele lani postali postaje na njeni življenjski poti. Predvsem pa neutolažljivo jočejo za mamico njeni otroci: najmlajša 10-letna
Alina, ki obiskuje tretji razred osnovne šole v Benediktu, 12-letna Jana, ki obiskuje peti razred iste šole, in 18-letni sin
Borut, ki je v 4. letniku mariborske lesne šole, kjer se bo izučil za mizarja. Dekleti sta živeli pri mami, sin pa obiskuje domače le ob koncu tedna, saj živi v internatu.
Reševalna akcija
V torek malce pred poldnevom je
Dušan Polajnar, načelnik postaje GRS Mojstrana, obvestil OKC PU Kranj, da je pri sestopu s Triglava proti Malemu Triglavu zdrsnila planinka. Sprožili so reševalno akcijo, v kateri so sodelovali helikopter policije, gorski reševalci iz Mojstrane, zdravnik in policist gorske policijske enote. Helikopter z reševalci in preostalo posadko je poletel proti kraju nesreče, kamor je planinka padla in obležala, iz doline pa so začeli reševalno akcijo po ustaljenem postopku. Zaradi izredno močnega vetra in sneženja so morali ob 14. uri prekiniti reševanje. Do ponesrečene Slavice Pučko sta sestopila njen spremljevalec na poti
Ivan Župec in vremenoslovec s Kredarice. Ugotovila sta, da ima poškodovano glavo in ne kaže znakov življenja. Mesto, kjer je ležala, sta zavarovala in označila, akcijo pa so načrtovali prihodnji dan. »Reševalci, ki so izvajali klasični del akcije, so bili že na tri četrtine poti do kraja, kjer je bila ponesrečenka. Ko smo izvedeli, da ji žal ne bi mogli pomagati, smo akcijo zaradi varnosti udeležencev prekinili,« je povedal inštruktor letalskega reševanja in vodja akcije
Janez Brojan. Helikopter je enajst reševalcev in Župeca prepeljal v dolino. V sredo se je tik pred 11. uro dvignil helikopter s pilotom
Edom Lavričem. V reševalni posadki so bili še
Miha Mežek, ki je opravljal naloge operaterja na vitlu, Brojan kot vodja reševanja, reševalca letalca
Miha Pintar in
Grega Berce ter policist gorske policijske enote
Marko Kopavnik. Nekaj minut po poldnevu je helikopter s truplom pokojne pristal na planjavi tik ob smučišču Mojstrana.
»Ponesrečenko smo dvignili na predelu med Triglavom in Kredarico. Kot je bilo videti, je padla čez steno okoli dvesto višinskih metrov niže in potem zdrsnila še v nekaj nižjo globel. Dvignili smo jo v helikopter in prepeljali v dolino,« so povedali reševalci. Po prvih informacijah so bile za Pučkovo usodne poškodbe glave.
Zadnji vzpon
Boris Strmšek, dober znanec Ivana Župeca in izkušen gornik, je v nedeljo vodil skupino planincev na vrh Triglava: »Razmere za zimski vzpon na Triglav so v tem času dobre, na več mestih se gorniki lahko oprimejo jeklenice, ki je ne pokriva sneg. Za zimski vzpon mora biti človek pripravljen.«
O pripravljenosti Pučkove in Župeca ni dvomiti, saj sta imela vrhunsko gorniško opremo za zimske vzpone.
Na Blejski Dobravi je Ivan Župec, ki je prišel uredit vse potrebno za prevoz pokojne v domači kraj, povedal: »Več vzponov v zimskem času sva imela tako pri nas kot v tujini, pravzaprav sva jih vsako zimo opravila najmanj deset.«
V ponedeljek sta se povzpela do Kredarice in tam prespala. V torek sta se po zavarovani plezalni poti, kjer vsako leto več tisoč planincev poleti osvaja naš najvišji vrh, povzpela do Aljaževega stolpa in bila na vrhu okrog desete ure. »Vremenske razmere so bile odlične in tudi drugi pogoji za vzpon izredni. Ko sva se pripravila na sestop, je šlo vse po načrtih, nato se je zgodilo. V tem trenutku resnično ne znam povedati, zakaj se je zgodilo,« se je na pot s Triglava na Mali Triglav oziral mož, ki je med drugim osvojil Grossglockner v Avstriji (3797 m) in Aconcaguao v Južni Ameriki (6962 m): »Veliko sva hodila v gore in po mojih ocenah je imela veliko izkušenj.«
Pred leti sta začela prve vzpone v Kamniško-Savinjskih Alpah, od Olševe, Raduhe in Pece ju je pot vodila na vzpone v zimskih razmerah, na katere sta se privajala na Pohorju: »Prvi pravi zimski vzpon po Pohorju sva opravila na Uršljo goro in nato še na Peco. Sledilo je več vrhov, tudi v tujini sva že bila,« je povedal Župec.
Pretreseni vsi
Ko se peljemo iz Maribora proti Lenartu, nam
čez dolino Pesnice pogled ponese na grič Hrastovec z enim izmed mogočnejših štajerskih gradov. S svojim delovanjem grad z zavodom nemo simbolizira skrb za ljudi, ki niso imeli dovolj moči, da bi sami opravili s stiskami življenjskih izzivov. Njim je desetletje in pol po najboljših močeh pomagala tudi Slavica.
»Imeli smo jo radi. Bila je dobra delavka tako po strokovni plati kot s svojimi človeškimi lastnostmi. Zelo smo pretreseni. Cenili smo njeno delavnost tudi zato, ker se je ob delu izobraževala in usposabljala. Drugim in sebi je želela polno življenje. V ta okvir najbrž lahko umestimo tudi njen vzpon – kot izziv, ki ga je treba opraviti,« nam je dejal direktor Josip Lukač.
Po ločitvi si je Slavica na novo urejala življenje. Za nekaj časa je našla streho v očetovi hiši v Grabonoškem Vrhu. Z Ivanom, ki je v Hrastovcu zdravstveni tehnik, sta najela stanovanje v Ženjaku. Alina in Jana sta jeseni začeli hoditi v šolo v Benediktu. Letos se jim je nasmihala selitev v novo hišo v Spodnji Bačkovi. Ivanovi starši ne morejo doumeti, da so se sanje tako kruto podrle. Tako veseli so bili Borutovih, Alininih in Janinih obiskov. Oj, ko bi le prišli v že skoraj dokončano stanovanje, kako bi bilo Veri in Janezu v zadoščenje, še toliko bolj pa njunemu sinu Ivanu!
Boštjan Fon
Fotografije Vladimir Jerman