Dušan Škodič 02.05.2009 07:30 1624 0

Smučanje v Himalaji

Urban Golob: V zadnjem času se je nekoliko razmahnilo tudi alpinistično smučanje. Morda je vzrok napredek v opremi in v razmahu novih smučarskih zvrsti (kot je npr. free ride, itd), ki morda delujejo kot nekakšna baza, iz katere se potem rekrutirajo novodobni smučarji po najzahtevnejših gorskih pobočjih.

Še ne toliko let nazaj je bilo alpinistično smučanje večinoma domena izkušenih alpinistov, ki so zelo dobro, če že ne kar odlično obvladovali tudi smučanje v najzahtevnejšem gorskem terenu. To je še vedno pravilo za težje alpinistično smučarske spuste, predvsem pa za to zvrst alpinizma v Himalaji, kjer so poleg alpinističnih izkušenj še nujno potrebne izkušnje z veliko nadmorsko višino in drugimi specifičnimi himalajskimi okoliščinami. A kljub temu se mi zdi, da je tudi v najvišjem gorstvu sveta vedno več ljudi, poskušajo z alpinističnim smučanjem.

V najvišjem gorstvu sveta je bilo v zadnjih letih resda opravljeno sorazmerno veliko smučarskih spustov, toda če jih pogledamo pobližje, niso bili vsi tako zelo »brezhibni«, če si lahko dovolim ta izraz. Zelo malo ljudi je smučalo prav z vrha neke himalajske gore do njenega vznožja, ne da bi vmes še hodili ali se spuščali ob vrvi. Izjema so npr. osemtisočaki, kjer ni prevelikih težav s kakšnimi skalnimi topnjami (Čo Oju, Gašerbrum II).

Če samo pogledamo (spet) Everest. Po Davu Karničarju se je z vrha spustilo še vsaj 5 smučarjev (kolikor jih znam sam našteti na pamet in verjetno še kakšen) in pred njim tudi Hans Kammerlander, toda noben izmed njih ni opravil smučarskega spusta v enem kosu. Po razpoložljivih podatkih je to edini storil le Davo. Po mojih informacijah so doslej v celoti bili presmučani naslednji osemtisočaki: Everest, Čo Oju, Anapurna (Davo in Drejc Karničar), Šiša Pangma, Gašebrum I (Iztok Tomazin in Marko Čar na bordu) ter Gašerbrum II.

Nadaljevanje/celotna objava na Fotografski in plezalni grifi >>>

27.04.2009