Franci Savenc 11.08.2012 07:28 1287 0

Spominska Rada Dominka

Friko: Snežni vrhovi sredi poletja? Zakaj pa ne. Kot bi vse skupaj vzel iz kakšne pravljice in Trenta s svojimi stranskimi dolinami je res drugačna, lahko bi rekli pravljična.

O tem se sicer ne bi strinjali plezalci, ki so se vajeni stegovati le po čvrsti skali, toda iskanje prehodov v hudo strmih stenah, ki so pogosto poraščene s travo, je svojevrstno doživetje, kjer je številčno izražanje težavnosti večkrat drugotnega pomena. In tisti, ki jim je kaj do take divjosti, pač vedo, da je trentarski alpinizem drugačen, divji in zahteva še kakšno dodatno sposobnost. Takšen je tudi v Snežnih vrhovih na koncu doline Možnice, ki so sicer znani bolj po zimskih vzponih.

Avtorja smeri Monika Korenč in Mitja Filipič sta tudi pri prvenstvenem vzponu v centralnem stebru Snežnih vrhov – ocena smeri je sicer VI-/IV-V, 300 m - našla vse našteto: »Čista Trentarska klasika z veliko trave v steni, ki je pogosto kar edini oprimek, jo je bilo pa zaradi enega lepega cuga fajn zlezt. Smer je dobila ime po najinem sošolcu iz alpinistične šole Radu Dominku, ki se je par let nazaj ponesrečil v gorah, pa še zato, ker smo ta vikend AO Gorica imeli spominski tabor,« je napisala Monika.

Opis: Vstop levo od glavnega raza in desno od manjše zajede. Večinoma po travah dosežemo nagnjeno travnato poličko in nadaljujemo po zajedi levo od strehe, proti rušju višje nad nami. Dosežemo rušje in sledimo zajedi na levi, ki nas pripelje do plošč pod streho. Streho obidemo po levi ter se vrnemo bližje glavnemu razu, ob katerem plezamo do večje police z rušjem. Od tod nadaljujemo po razu. Strm del obidemo z daljšim lokom v levo in dosežemo kamin, ki se konča z oknom. Za oknom nekoliko prečimo in izplezamo na trave. Po travah do zajede, po kateri dosežemo lažji greben.