arktično upravno območje Norveške, imenovano tudi Spitsbergi
Svalbard
Tudi danes ni lahko dobiti kaj več podatkov o tem otočju, še posebej če bi ga želeli spoznati
po planinsko, kakšne so tam možnosti, kdo je tam že bil, kaj vse so počeli...
Iščemo po dosegljivem
Leksikon CZ, 3. izdaja, 1994
Svalbard, arktično upravno področje Norveške, sestoječe iz Spitzbergov, Medvedjega otoka idr. manjših otokov.
Spitsbergi, Spitsbergen, norv. otočje v S. ledenem morju, 82700 km2; skupaj z
Medvedjim
otokom (179 km2) glavni del Svalbarda; naselje Longyearbyen. Gorati, delno poledeneli. Črni premog kopljejo v norv. in ruskih premogovnikih. Število preb. odvisno od števila rudarjev (3100; 1100 Norvežanov, 2000 Rusov). – S. so poznali že Vikingi, 1596 jih ponovno odkril Barents, od 1920 so norveški. [čb sl.
Magdalenin zaliv]
Države sveta, DZS, 3. izdaja, 1993
SVALBARD; 62.700 km2; 3500 prebivalcev, od tega 1000 norveških in 2500 ruskih državljanov (zaposleni v rudnikih premoga); glavno mesto je Longyearbyen (1000 preb., 1089). Obsega otočje
Spitsbergi v Severnem ledenem morju med 77 in 81° s.g.š., 650 km S od Nordkappa; otoki so gorati, večinoma pokriti z ledeniki; podnebje je arktično, vendar nekoliko omiljeno zaradi Zalivskega toka. Od 1920 pod norveško suverenostjo; od 1925 sestavni del Norveške; 1947 sporazum s Sovjetsko zvezo o skupnem izkoriščanju ležišč premoga; upravno spada k Svalbardu še
Medvedji otok (Børnøya, 179 km2, neposeljen). Najpomembnejša gospodarska dejavnost je pridobivanje premoga; v dveh norveških rudnikih so 1989 pridobili 326.000 t premoga, v 3 ruskih 486.00 t; pomembno je tudi ribištvo.
WikiPedia: Svalbard
Norveška odvisnost Svalbard leži v Arktičnem oceanu, severno od celinske Evrope in zahodno od Grenlandije. Sestavlja jo skupina otokov, imenovana tudi Spitsbergi, med 74° in 81° severne zemljepisne dolžine, ter 10° in 34° vzhodne zemljepisne širine; s tem predstavlja najsevernejši del Norveške.
Leta 1964 je bilo otočje, oziroma gore na njem, cilj naše prve (in doslej edine) alpinistične odprave. O njej so bili v Planinskem vestniku leta 1965 objavljeni štirje članki (povezave na njih poobjave so v desnem stolpcu).
Leta 1973 je na Spitsbergenu delovala še splitska alpinistična odprava ...
Letos sta jo spomladi obiskala dva naša gornika in poleti še Jurij Kunaver (glej članek S poljskimi glaciologi na ledenikih Spitsbergena, povezava je v desnem stolpcu).