Delo, 10.02.2004, Slovenija - Tomaž Branc: Po najbolj pesimističnih ocenah se bo topil le še dve leti, potem pa dokončno izginil - Zaradi segrevanja ozračja
Triglavski ledenik se topi
Po najbolj pesimističnih ocenah se bo topil le še dve leti, potem pa dokončno izginil - Zaradi segrevanja ozračja izginjajo ledeniki povsod po svetu
Mojstrana - Nenavadno visoke temperature za ta letni čas se v Julijskih Alpah nadaljujtjo tudi v teh dneh, kar najvišjemu - in nič več največjemu, prvenstvo je že prevzel ledenik pod Skuto - slovenskemu ledeniku napoveduje nadaljnje umiranje. Po meritvah, ki so jih lani opravili raziskovalci Sazuja, meri le še 0,7 hektara, povprečna debelina Iedu pa ne presega niti treh metrov. Ob nadaljnjem segrevanju ozračja bo znamenití ledenik v nekaj letih, po pesimističnih ocenah v dveh, dokončno skopnel, saj se krči tako po obsegu kot po debelini.Triglavski ledenik ali Zeleni sneg. ostanek nekdanjega mogočnega ledenika, dobro viden tudi s ceste mimo Dovjega (leći na severovzhodni strani pod vrhom), je po podatkih Geografskega inštituta v okviru Sazuja na začetku sistematičnega merjenja leta 1946 pokrival površino 15 hektarov, led pa je bil na posameznih mestih debel skoraj 50 metrov. V zadnjih petdesetih letih se je ponekod stanjšal za več kot 35 metrov.
Samo v zadnjih desetih letih je izgubil 100 tisoč kubičnih metrov ledu, v zadnjih petdesetih pa kar milijon in pol. Zaradí vztrajnega taljenja se zakonitosti njegovega gibanja spreminjajo, zasipava ga grušč, postaja torej mrtvi led.
Umiranje alpskih ledenikov je naravni kazalec segrevanja ozračja. Dolgoletno temperaturno povprečje v visokogorju je bilo v prvih letih novega tisočletja preseženo za nekaj manj kot celo Celzijevo stopinjo, kar komaj še lahko štejemo za običajno klimatsko spremenljivost. Zaradi tega izginjajo ledeniki povsod v Alpah in po vsem svetu, z njimi pa tudi bogate zaloge vode, na kar opozarjajo znanstveniki z vsega sveta.
Raziskovalec Anthony Arendt z Aljaske je ízračunal, da se ledeniki krčijo ne le po velikosti, ampak tudi po debelini. »Na Aljaski vsako leto izgine v povprečju 1,8 metra ledenika v debelino. To je dvakrat več, kot se |e med letoma 1950 in 1990 skrčilo na letní ravni. Do sredine tega stoletja bodo ledeniki v ameriških narodnih parkih (Skalno gorovje) izgubili skoraj ves led. Pričakujem tudi, da do konca tega stoletja v švicarskih in evropskih Alpah ne bomo mogli videli prav nobenega ledenika več. Tudi ledene doline Himalaje bodo sčasoma popolnoma brez ledenikov.« Pretekli teden je bila temperatura na Kredarici nekaj dni zapored višja kot v Kopru. »V prihodnjih desetih ali morda dvajsetih let bo izginil tudi sneg na Kilimandžaru,« je Se dodal. Izginjanje ledenika pod Triglavom, katerega krčenje lahko opazujemo kar iz doline ali pa s primerjavo fotografij, je zadostno opozorilo, da tudi zaloge vode, značilnost slovenskega alpskega sveta, niso večne in da je treba z njimi že danes ravnati gospodarno in previdno.
Tomaž Branc
Ledenik Pasterze pod Velikim Klekom oziroma Grossglocknerjem v Avstriji se prav tako topi. Večina motoriziranih turistov, ki ga obiščejo z žičnico, ne ve več, da je bila spodnja postaja žičnice nekoč tik nad ledenikom, danes pa več kot sto metrov nad njim.