Boris Štupar 22.08.2012 07:28 1506 0

Tu in tam ... in spet tu

Šaleški AO - Anja Lampret: Vroče, poletno, dokaj stabilno hribovsko vreme, volja, užitek …

TU
1. vikend
Pa dajmo izkoristiti kar cel vikend za naše hribe. Predprejšnjega smo preživeli v naših hribih. Bil je pošten trening … za naše hrbte, kondicijo … Iz Logarske smo se podali proti bivaku pod Skuto, tam odložili odvečno »robo« in hiteli proti našemu cilju. Po uri in pol hoje smo prispeli pod smeri in se podali v Južni raz Skute. Uspešno odplezali, sestopili … švrk nazaj proti bivaku ter užitek ob sončnem zahodu, zaslužena (skromna -»every gram counts«) večerja, spanec v presenetljivo dobro opremljenem bivaku. Zgodaj zjutraj smo pojedli zajtrk (kar je pač ostalo še za en obrok), naše »bisere« vrgli na hrbet ter se odpravili proti Turskemu žlebu, se podali še v Igličevo smer … splezali in že tretjič v dveh dneh »šlatali« kamenje po žlebu. Pod smerjo so nas čakali nahrbtniki, mi pa smo iz naših čutar stiskali resnično zadnje kaplje kakršnekoli tekočine. Na Okrešlju nas je pričakalo pivo in pred njim hektolitri vode. In že smo kovali nove načrte …

TAM
2. vikend
… in jih nakovali za nepričakovan skok v Dolomite. Ob osmih zvečer v petek smo na vrat na nos odbrzeli proti Cortini, prispeli sredi noči, prespali pod milim nebom (svež zrak na 2000 m, 5 stopinj in topla spalka … Kaj še hočeš lepšega?). Zjutraj pa na delo. Sicer se nismo trudili biti prezgodnji, vreme je bilo lepo in itak smo vedeli, da ne smemo biti prezgodaj nazaj, ker tako ali tako nismo vezani na »strogo« uro v kampih. Sledila je idilična, poštena večerja in še ena noč na »fraj«. Pridno smo delali v soboto in nedeljo. Del ekipe je bil vezan na službe, del ekipe pa si je privoščil še en dan užitkov v lepih stenah. In nikomur ni dišalo iti domov.

… IN SPET TU
3. vikend
Pristanek na Jezerskem. Tokrat v planu Jubilejna smer. Konkretna petica, bila bi krasna plezarija, če je ne bi začinila mokrota, sluz in alge na nekaterih ključnih delih (… in naj še reče kdo, da je suša …). Na vrhu, zadnjih 200 metrov je sledila »zlata« slovenska klasika. Ocene I, II in III so ponudile naložen svet kamenja, ki mu do vrha Dolgega hrbta ni ne konca in kraja. Ja, bilo je »ludo i nezaboravno« …, popestreno s še eno navezo, ki nama je začinila smer še v smislu ponavljanja nekaterih manevrov ter učenja, kako ostati trdnih živcev, ko »čas teče in nič ne reče«. Uspelo je.