Obvestila PZS, februar 2006 – Tone Škarja
UVODNIK
Gotovo najvažnejši dogodek bližnje preteklosti, ki bo imel še velik vpliv na dogajanje v tem in verjetno še v prihodnjem letu, je odločba Ministrstva za zdravje, ki podeljuje status humanitarne organizacije Gorski reševalni službi Slovenije (GRS) pri Planinski zvezi Slovenije (PZS). S to odločbo je oblast pokazala veliko modrosti in zaupanje v zrelost obeh strani (GRS in PZS), ki sta se hote in nehote znašli na nasprotnih bregovih, večinoma po nerodnosti pogajalcev. Statusa humanitarne organizacije ni dobila niti PZS (ki bi ga rada razširila tudi na druge dejavnosti), niti sama GRS (ki bi se rada čimbolj osamosvojila, le da se o stopnji samostojnosti že znotraj sebe ne more dogovoriti). Oblast je torej presodila, da med vsemi planinskimi dejavnostmi samo reševanje v gorah ustreza pogojem humanitarne dejavnosti, obenem pa sodi, daje GRS sestavni del PZS, saj je z njo spojena že pri kadrih, vzgoji, terenu, infrastrukturi in podobno. Kakšna pa naj bo organizacijska oblika same GRS in njene vključitve ali povezave v PZS, pa odločba sploh ne omenja. To je torej zaupano glavam in rokam odgovornih predstavnikov GRS in PZS. Ker je kljub izjavam in sklepom o samostojnosti stališče same GRS, da na nek način hoče biti povezana ali vključena v PZS, stališče PZS pa, daje GRS njen organski del, oziroma ena njenih osnovnih dejavnosti, na načelni ravni in ob obojestranski dobri volji sploh ne bi smelo biti kaj dosti problemov. Nekaj dela pa je vseeno treba opraviti - formalno več na strani PZS, vsebinsko pa na strani GRS.
PZS mora svoje akte, predvsem statut, napisati ali dopolniti tako, da bo lahko vključevala druge sorodne organizacije, svojim (kot je GRS) pa dovoljevala tudi višje organizacijske oblike (združenja, zveze, klube,...). Razumljivo je, da bo moral biti prostor v najvišjem vodstvu PZS tudi za predstavnika, načelnika ali predsednika GRS. Sedanja oblika pušča preveč ob strani marsikatero pomembno vejo PZS, ne samo GRS. Ni mogoče siliti (ali vsaj nespametno bi bilo), da se postaje GRS organizirajo enotno. Nekatere so samostojne pravne osebe, druge sestavni deli planinskih društev (PD). Strokovno so vse povezane in enakopravno odgovorne (sedaj) Komisiji za GRS, pravno pa ustrezno pravnemu statusu - samostojno ali skozi PD. Za gorske reševalce velja, da morajo biti člani PD, torej morajo imeti izkaznico z znamkico za tekoče leto. Za tehnična in materialna sredstva ima GRS normative, za namensko porabo sredstev , ki jih dobi od URSZR in FIHO, pa odgovarja dajalcem denarja. Finančni nadzor ima nadzorni odbor PZS, strokovnega pa sama GRS. Na kratko: PZS naj prilagodi organizacijo tako, da bo lahko vključila GRS v obliki, za katero se bodo reševalci dogovorili; GRS pa mora skrbeti, da njen sklep o povezavi s PZS ne bo le črka na papirju. Odločba Ministrstva za zdravje ni »zmaga« ene ali druge strani, pač pa priložnost za pametno organizacijo in sodelovanje obeh.
Tone Škarja
Jutri pa poobjavimo še
drugi uvodnik, ki ga je prispeval predsednik PZS, mag. Franci Ekar