predsednika PZS mag. Franca Ekarja objavljeno v posebni/skupščinski številki Obvestil PZS

Spoštovano članstvo Planinske zveze Slovenije, cenjeni delegati skupščine PZS

Dogodki in delo v okviru PZS so v preteklem obdobju lanskega leta 2007 potekali brez večjih nepredvidenih dogodkov, posebnih težav ali problemov. Komisije so pričakovano dobro in zanesljivo izvajale ter izvrševale obveze in sklepe, kot tudi načrtovane programe. Žal pa so se v tem letu za nekatere zaslužne, delovne in ustvarjalne planince in alpiniste planinske poti in vzponi za večno končali. To je zato priložnost, da se jim na tem vseslovenskim planinskem prazničnem srečanju poklonimo in zahvalimo s trenutkom planinske tišine. Je pa hkrati razveseljivo dejstvo, da so številne dejavnosti PZS potekale dobro. Tako so bila zanesljivo in strokovno izvedena vsa usposabljanja vodnikov PZS. Po kriterijih in pogojih standarda UIAA je bilo v lanskem letu registriranih kar 1391 vodnikov PZS, pridobili smo 73 novih markacistov in 56 pripravnikov, mentorje planinskih skupin in kar posebej pomembno, kar 20 novih varuhov gorske narave. Opazno se je povečalo število PD, ki so izvedle planinske šole. Tudi planinski tabori se znova vse bolj uveljavljajo in strokovno organizirajo. Delovanje MK je izjemno bogato, pestro in pomembno aktualno. Usposabljati mlade za varno gibanje v gorskem svetu, jih navajati na slovensko planinsko domoljubnost, je prav gotovo pomembno za oblikovanje človeka v osebnost, ki bo spoštovala goro, jo varovala, pomagala sočloveku v stiski in spoštovala planinski kodeks. Zelo smo lahko zadovoljni, da se je vodenje MK zelo dobro razrešilo, enako srečo smo imeli tudi pri vodniški komisiji. V veliko veselje nam je, da se stanje v Planinskem učnem središču v Bavšici profesionalno izboljšuje, da je poleg vse boljše zasedenosti, tudi dobro in pozitivno poslovanje. KVGN je lahko še kako ponosna, da so in smo uspeli pridobiti odločbo MOP-a o statusu PZS, da deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave. To je velika in zgodovinska pridobitev, hkrati pa tudi odgovorna obveza vseh nas. Uredil se je tudi problem načelnika GK , enako tudi za področje komisije za gorsko reševanje KGR - PZS. Za to dejavnost imamo sedaj od oktobra lani tudi pridobljeno članstvo »B« v mednarodnem združenju GRS IKAR-CISA. Oblikuje se tudi vsebinski program, ki bo primarno urejal dejavnosti na področjih preventive, ustrezno usposabljanja, dela reševanja, prve pomoči in svetovanja, kot tudi v prizadevanja za pridobitev pravic dajanja sodnih izvedenskih mnenj na področju planinstva.

Tudi Slovenski planinski muzej v Mojstrani je v začetku za konkretno operativno izgradnjo. Pridobljeno je gradbeno dovoljenje, ustanovljena je fundacija »Avgusta Delavca«, definiran je tudi investitor; Občina Kranjska gora. Predvsem velika pripravljenost gorenjskih občin je bila potrebna, da so projekt SPM dali v prioriteto tudi za kandidaturo za EU sredstva. Investicija, vredna 3.200.000 EUR, se pričenja, zato bo, tudi z dobro voljo in pomočjo planincev, prva faza SPM v letu 2010 zgrajena in sklenjena. To je torej priložnost, ki jo naslavljam vsem, da se še vključite v zbiranje sredstev za SPM, da bodo planinske vsebine v njem resnično lahko zaživele.

Alpinizem ohranja vrhunski nivo, športno plezanje dosega na tekmovanjih maksimum svetovnih razsežnosti v ženski kategoriji in tudi moški se razvrščajo v gornjih, zelo dobrih razvrstitvah. Vsa pohvala in zahvala gre zato vodstvu in ekipi komisije za športno plezanje. V lanskem letu je tudi turno tekmovalno smučanje dobilo prve kategorizirane tekmovalce. Tako je tudi to področje urejeno s kategoriziranim članstvom in tudi zagotovljenimi viri financiranja.

Kvaliteta PV se, tako v estetskem, kot vsebinskem pogledu močno dviguje. Žal pa naklada nikakor ne preseže 6000 izvodov. Tu se bomo morali vendarle nekoliko potrkati na našo planinsko zavednost in pripadnost, kajti želeli bi, da bi vsaka »planinska družina« imela na voljo to prijazno in bogato ter nas planince še kako potrebno in aktualno branje. Na PV bi morali biti naročeni v vseh planinskih društvih in v vseh kočah. Storimo nekaj za to, vsebina bo tako lahko še bogatejša in privlačnejša.

Založba PZS se vse bolj sooča z zunanjo konkurenco, ki izdaja sorodno ali identično planinsko literaturo. Če ne bo brezkompromisne in učinkovite reorganizacije ter profesionalizacije, bomo lahko soočeni s težavami in z izpadom pomembnega vira prihodka. Ustanoviti podjetje, d.o.o ali s.p..., ni nikakršna umetnost ali težava, težava pa bo zagotoviti ustrezen kader, ki bo zanesljivo obvladoval, upravljal in vodil tozadevni menagement s pozitivnim poslovanjem. Ustrezne presoje in sprememb je potrebna tudi knjižnica PZS, ki zaseda pomemben poslovni prostor, hkrati pa je premalo izkoriščena. Premalo je uporabnikov in tudi funkcionalnost delovanja ni primerna.

V lanskem letu sprejeti zakon o planinskih poteh bo letošnjega junija stopil v popolno pravnomočno veljavo. Upravljavcem planinskih poti zato priporočamo, da se z vsebino zakona s polno resnostjo seznanijo. V zakonu je izrecno navedeno, da je uporaba planinskih poti na lastno odgovornost, kot tudi, da razmerje z lastniki zemljišč kjer so poti urejuje država.

S tezami, osnutki in sedaj predlogom novega zakona o Triglavskem narodnem parku smo se že od vsega začetka nastajanja seznanjali in sproti sporočali naša planinska stališča. Kot osnova je želja, da bi kar največ površin ostalo varovanih. Zagovarjamo tudi neovirano kulturno in gorskemu okolju prijazno gibanje - pohodništvo po poteh v območju parka in enako tudi v ostenjih, plezalnih smereh in turno-smučarskih terenih. Stališče PZS je tudi, daje planinskih poti dovolj, le te pa je potrebno strokovno zaščititi, vzdrževati in obnavljati. Tudi planinskih koč je dovolj, poskrbeti pa je potrebno za njihovo obnovo, učinkovito ekološko sanacijo in uporabo gorskemu svetu prijaznih energetskih virov. Tudi strokovno usposobljeni vodniki PZS ne bi smeli biti pri vodenju v TNP ovirani. Prizadevamo si, da bi PZS aktivno sodelovala in bi bila upoštevana pri izdelavi in sprejemanju upravljalnega načrta parka, da bi imela tudi po zakonu neposredno mesto v »svetu« organa upravljanja TNP, kot tudi, da se nekatere izjeme uvrščene v drugo zaščiteno območje še enkrat preučijo v prid umestitve v prvo.

V preteklem letu smo pričeli z vso resnostjo urejevati in razčiščevati planinsko nepremičninsko premoženje, ki se žal v več kot pol stoletja ni uredilo in vknjižilo v knjigovodstvo PZS. Zastavili smo si cilj, da se to mora zgoditi že v letošnjem letu. Postavlja se tudi vprašanje oškodovanj v drugi svetovni vojni, za uničeno in požgano planinsko premoženje, za kar ni bilo nikdar objektivnih odškodnin. Ocena oškodovanja - vojne škode za planinsko premoženje SPD in podružnic, je bila zapisana in ocenjena na 37 mio takratnih din (na odvzeti gotovini, inventarju, poteh, markacijah..) in za 40 mio din na planinskih objektih podružnic. Tako so zapisali v Zborniku, izdanem v letu 1945. Druga oškodovanja pa so bile tudi odtujitve na tak ali drugačni način, zanesljivo pa proti planinski volji. Komisija za planinska pota je vse bolj v funkciji izvajalca, saj najtežja dela pri obnovi planinskih poti opravijo prav oni - markacisti tehnične ekipe. Zahtevno in novo opravilo markacistov pa je tudi digitalizacija poteka planinskih poti in smeri z uporabo GPS naprav. To je zanesljivo zanimiv sodoben pripomoček za pohodnike, ki bodo lahko kar s pomočjo ekrana na mobilnem telefonu preverjali in ugotavljali mesto nahajališča. Gorsko kolesarjenje oz. t.i. »turno kolesarjenje« potrebuje določitev tras za kolesarjenje v planinskem svetu. Nikakor to niso planinske poti, ki jih ščiti že sam zakon. Prizadevati si moramo zato, da ne bo nihče že tradicionalnih planinskih poti prekvalificiral v kolesarske. Morda bi bilo dobro razmisliti tudi o imenu »planinsko turno kolesarjenje«.

Markacisti in vodniki PZS, v sodelovanju s komisijo za gorsko reševanje, bodo morali čim prej prevzeti tudi svetovanje in dajanje prijaznih planinskih napotkov na izhodiščih planinskih poteh in na poteh samih, planincem in drugim obiskovalcem gora; o opremi, obutvi, varni hoji, ustrezni izbiri cilja, orientaciji in ostalimi planinskimi informacijami. Prav tu tudi vidimo posebno poslanstvo izjemno pomembne Komisije za usposabljanje in preventivo. Dobro je preveriti, kakšno je stanje med planinskim članstvom in ostalimi obiskovalci gora in z anketami ugotoviti, kakšne naj bodo nadaljnje usmeritve za delo strokovnih komisij in usposabljanj.

V letošnjem letu z vso spoštljivostjo praznujemo in obujamo spomin na velike zaslužne Slovence - planince: 150 letnico rojstva dr. Henrika Tume, izjemno zavednega Slovenca, pisatelja, alpinista, planinca in vplivnega politika, ki je bil zaslužni član SPD. Legenda slovenske alpinistike in gorskega raziskovanja ter osvajanja vrhov Valentina Stanič je že pred 200 leti izmeril na vrhu Triglava višino, ki še danes »velja«. Med zaslužne planince štejemo tudi »planinsko dušo« in plemenitega naprednega Slovenca Valentina Vodnika, rojenega pred 250 leti. Dr. Julius Kugv, rojen pred 150 leti, enako zasluži pozorno obeležitev njegove obletnice rojstva.

Ko so 21. decembra 2007 »padle« ovire za prehajanje državnih meja tudi v gorah, so se začele oživljati živahne razprave v prostoru Alpe Jadran ali v bolj v planinskem okolju »Treh dežel«, čigav je bolj Kugv; avstrijski, italijanski ali slovenski. PZS je zato, da bi zadevo za vselej razčistili in dokumentirano pojasnili, izdelala rodbinski list Juliusa Kugvja po očetu in materi in se je seveda ponovno jasno izkazalo, da je slovenske »gore list«. Ob omenjanju teh mož in jubilejev pa v tem uvodnem poročilu ne smemo pozabiti, da smo tudi z vso spoštljivostjo obudili spomin na dr. Miha Potočnika, predsednika PZS in načelnika planinske GRS PZS, ob stoletnici njegovega rojstva.

Za koledarsko leto 2007 je bila prvič po novi društveni zakonodaji opravljena predpisana revizija poslovanja PZS. Poročilo je pozitivno, določene pripombe so bile že v času pregleda oziroma kontrole odpravljene. Poslovanje PZS je doseglo tako želeni cilj, da je pregledno, obvladljivo in predpisano. Tudi rezultat poslovanja je pozitiven, tako da z negativnim poslovanjem že nekaj let nimamo več opravka. Nekoliko resnejše zadeve postajajo na področju delovanja mednarodnega združenja planinskih zvez UIAA, kajti že pred dvema letoma se je ta organizacija razcepila na osnovno in športno plezanje. Ob sprejemanju novega statuta UIAA na generalni skupščini v letu 2007, kjer niso upoštevali pripomb nemškega DAV in avstrijskega OAV, sta ti dve planinski "velesili", s preko 1 milijonom članstva napovedali izstop iz UIAA konec leta 2008. Tako odločitev sta sporočila predsednika DAV in OAV predsedniku PZS. O tem ali PZS ostane še naprej članica UIAA, še ni pravi čas za razpravo, kajti PZS še vedno potrebuje člansko mnenje in potrdilo UIAA, da smo mednarodno primerljivi in priznani. Potrdila ob postopkih za kategoriziranje športnih plezalcev, alpinistov, turno tekmovalnih smučarjev, kot tudi potrditev vodniških programov, namreč potrebujemo.

Številčnost članstvo PZS oz. PD se je stabiliziralo, umirilo in z rahlim trendom rasti pa narašča število, članic PZS. Ugotavlja se tudi porast kakovosti članstva, v skrbi za upoštevanje in izvajanje dobre usposobljenosti za gibanje v gorskem svetu, dobri opremljenosti in upoštevanju napotkov o varnosti in preventivi. Tudi statistika o nesrečah govori v prid članom PD, ki so le izjemoma udeleženci v nesreči na gori. Nikakor se tudi ne moremo strinjati, da bomo omejevali sproščenost in svobodo gibanja v gorskem svetu in živeli z nekakšno »nadvlado« ukazov, kontrolami in kaznovanji. Gorsko planinski svet mora biti paradiž sproščenosti in prostor za veselje.

Gora in planinski svet sta za človeka vse pomembnejši, privlačnejši. Vse bolj uživa že v pogledih na panorame vrhov, ko že z doline zaznava gorsko okolje, strmine, prepade in šepet gorskih vetrov. Novi obiskovalci, skupine vse bolj zahajajo v gore in odkrivajo skrite lepote alpskega sveta. Pri tem pa se v sodobnosti oblikujejo tudi vse bolj nove oblike gorskega športa in začenja se tekmovanje s klasičnimi oblikami alpinizma in planinstva. Motivacije so različne: pohodniki se zavedajo zdravega načina življenja in to iščejo na gori, prebivalci mest iščejo sprostitev in presenečenja, vrhunski alpinisti so na "lovu" za novimi rekordi. Različne aktivnosti se tako vse več odvijajo v gorskem okolju, ki je že močno pod vplivom klimatskih sprememb. Varovanje preobremenjenosti gorskega sveta lahko učinkovito varuje in urejuje le dobra in čvrsta planinska organizacija, ki svoje članstvo tudi ustrezno izobražuje Ne smemo mimo vprašanja o »eksploziji« vrhunskega gorskega športa. Potrebna bo priprava na temeljite »vizije« ohranjanja gorskega sveta ali pa doseči vsaj »status quo«. Tudi mednarodna vprašanja so vse bolj vezana na goro, kot npr. ali je vzpon na Everest le dnevna tura ali plezanje 11. stopnje. Kakšni so motivi človeka, ki ga »ženejo« do novih izzivov? Kakšne vizije ima ta gorski šport v prihodnosti? Ker je na olimpijskih igrah vse več športnih panog, se zastavlja vprašanje tudi za športno plezanje, če tudi to sodi v olimpizem. In osnovno vprašanje je ali je gorski šport združljiv z idejo o olimpizmu, olimpijskimi igrami.

Planinsko pohodništvo je ena najbolj priljubljenih dejavnosti današnjega časa. To je dejstvo, ki privablja na milijone ljudi v gorski svet, kar je za gorsko okolje velika obremenitev. To terja ukrepanja za zavarovanja gorskega sveta. Klasične vrste športa, alpinizem, smučanje za nekatere postaja že dolgočasje, zato se pojavljajo nove, ekstremne oblike: mešano plezanje, prosto smučanje (freeriding, mixedklettern, snowbaording). Vse več je tudi dobro zavarovanih poti, tudi plezalnih smeri in na »vsakem koraku« je poskrbljeno za dobro počutje, vendar se pojavlja vprašanje ali v takem okolju še lahko še občutiš planinsko doživetje? Osnovna načela in sporočila sodobnega časa so še vedno: spoštujmo naravo in ustvarjajmo nove kriterije za varovanje gorskega sveta. Vrhunska izurjenost, užitek, varnost, udobje, in hitrost so povzročitelji obremenjevanja narave in čezmerno izrabo naravnih virov. Vsa analiziranja tudi nakazujejo, da bo potrebno marsikaj povsem na novo zastaviti in postaviti.

Spoštovani sodelavci, izvoljeni člani organov PZS, prostovoljci, delavci strokovne službe PZS in ostali prijatelji planinstva, ki nam pomagate ohranjati in zagotavljati nadaljnji razvoj planinstva, združenega v PZS. Ob tej priliki se vam iskreno zahvaljujem in še bolj priporočam za trud in sodelovanje tudi v naprej in v bodoče. To je tudi priložnost, da se zahvalimo Slovenski vojski, ki nam vsestransko pomaga pri prireditvah, z helikopterskimi intervencijskimi prevozi, enako tudi OKS, FSO, MŠŠ, MOP, MZ , vladi RS .., ki nam vedno z razumevanjem pomagajo ali svetujejo. Posebna zahvala naj bo izrečena tudi PD in MDO ter njihovim predsednikom, ki se prizadevajo z oblico vloženega dela, da planinski programi dela in usposabljanja učinkovito potekajo. Prav s članstvom in za članstvo bomo morali oblikovati tudi smiselne in sprejemljive kriterije o članarini v prihodnje, ki bodo pravični in stimulativni. Upamo pa, da bomo v letošnjem letu vendarle razrešili in spremenili tudi odredbo MŠŠ, da se bo lahko pridobivalo sredstva iz MŠŠ za investicijska vzdrževanja in nove gradnje tudi, ne glede na to, če je lastnina samo društvena, da ne bo potrebnih prenosov le te na lokalne skupnosti oz. državo. Upamo, pa tudi , da se bo stanje v Športni fundaciji uredilo, in da kadrovske spremembe in nove zasedbe v ŠF ne bodo vplivale na spremembo odnosa do planinstva.