Išči

Objavljalci

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Franci Savenc 6485 5

V gozdu se varujte klopov

RTV SLO: Klopa previdno odstranite sami, rdečina je lahko znak okužbe

RTV SLO, 19. maj 2006 14:34

V gozdu se varujte klopov

Klopa previdno odstranite sami, rdečina je lahko znak okužbe


Lepo vreme na potep po gozdovih privablja številne ljudi. Tam so tudi klopi in borelioza je najpogostejša bolezen, ki jo prenašajo.

Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je lani za boreliozo zbolelo 4.123 ljudi. Bolezen se začne z značilnimi spremembami na koži, ki se lahko pojavijo šele po več tednih. Privede lahko do prizadetosti srca in živčevja, pozneje tudi sklepov. Druga bolezen, ki je manj pogosta, je menigitis. Za njo je lani zbolelo 297 ljudi.

Ob okužbi z menigitisom se lahko pojavi utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol, ki lahko privedejo do nezavesti in celo do smrti. Najučinkovitejša zaščita je cepljenje, pomagata pa tudi pregledovanje kože in takojšnja odstranitev klopov. Klopa odstranimo s pinceto z ostro konico, tako da ga primemo čim bližje koži in počasi izvlečemo. Kožo na mestu vboda razkužimo in jo nato opazujemo. Če se pojavi značilna rdečina, je nujen takojšen obisk pri zdravniku.

Na kliničnem centru je sicer dvodnevni posvet Lymska borelioza, ki ga je pripravila klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja.

Cepljenje poteka v treh odmerkih, med katerimi je priporočen enomesečni presledek. Priporočljivo je za ljudi, ki se pogosto gibljejo v gozdu.

Rtvslo.si

Kategorije:
Novosti ALP SLO Vse objave
Značke:
ALP novosti RTV v2

5 komentarjev na članku "V gozdu se varujte klopov"

Igor Pavlič,

G. Podmenik ima seveda čisto prav! V članku, ki ga je spisal verjetno avtor, ki klopa še videl ni, kaj šele, da bi ga staknil, je izpustil dve najpomembnejši reči: namreč, da se je potrebno po končanem izletu (doma, pred šotorom ali kjerkoli pač) nekoliko posvetiti svojemu telesu, še bolje je, če gre za par, kjer postopek poteka vzajemno... Možnost infekcije z meningitisom in okužba z borelio sta znatno manjša, če klope odstranimo čimprej. Seveda je potrebna pozornost, sicer nas klop moti šele čez dan ali dva, ko se napije krvi in postane velik, gnusen in grd, s tistim mehurjem krvi je prav odurnega izgleda. Pinceta je brez zveze, ko klopa lociramo, to mesto namažemo s primernim mazilom (olje, mast itd, voda je premalo) in počakamo nekaj minut, da se živalica omami ter popusti. Potem pa ravnamo po navodilih g. Podmenika, ne pa s pinceto. Če jo uporabljamo, obstaja možnost, da v koži pustimo ostanke klopovih krempeljcev...

Klope najkasneje opazimo za ušesi, za vratom, v mednožju, pods pazduho in na podobnih mestih, kjer jim je najudobneja. Nekateri ljudje imajo to smolo, da jih klopi prav obožujejo, druge pa obiskujejo bolj poredko.

Klopi pričnejo s svojo pašo že zelo zgodaj, včasih celo že ob pomladanskem snegu, npr. aprila, če je pomlad zgodnja, vas lahko obišče celo že v marcu!

Sožitje človeka s to živalco mi ni prav nič simpatično in sem prepričan, da se vsaj s tem mojim mnejnem strinja večina obiskovalcev te spletne strani.

Pavel


Igor Pavlič,

Da ne bi nadaljevali s kvazi mnenji in navodili v zvezi s klopi, njihovim bljuvanjem in podobnim, naj pripomnim samo to, da je treba klopa pri odstranjevanju vrteti, ker ima zakrivljene krempeljce. Če koga življenje klopov izrecno zanima, naj se o tem poduči iz obilice literature. V Sloveniji je razširjenih najmanj 15 vrst klopov: ornamentirani klop (Dermacentor marginatus), reliktni klop (Haemaphysalis concinna), rdeči ovčji klop (H. punctata), dvogostiteljski klop (Hyalomma marginatum), netopirski klop (Ixodes vespertilionis), gozdni klop (I. ricinus), rovkin klop (I. trianguliceps), ježev klop (I. hexagonus), ptičji klop (I. frontalis), glodalčji klop (I. acuminatus), breguljkin klop (I. lividus), duplarski klop (I. arboricola), lisičji klop (I. canisuga), klop vrste Rhipicephalus bursa in pasji klop (Rh. sanguineus)... Gozdni klop (I. ricinus) je najbolj razširjena vrsta. v Sloveniji. Vse ostale vrste so več ali manj predmet zoologov, ne pa izletnikov.

Skratka: Klopa omamiti in z vrtenjem bo odpadel, nikar ne počnite tega z običajno pinceto in zanemarite njegovo bljuvanje in ostale sekrecije ob priliki njegove borbe za življenje! Obstajajo seveda (kako ne bi?!) tudi poseben pincete za odstranjevanje klopov, kdor ima posebno veselje z nabavo opreme za v naravo, katere izbira je že zdavnaj presegla našo domišljijo, si jo lahko tudi kupi, nobenega klopa manj ne bo imel zaradi tega stroška!

Pavle


Zvonko Požgaj,

Do danes sem utrpel veliko klopovih ugrizov in do zadnjega sem odstranil (odvil) s posebno pinceto v nekaj sekundah. Poskušal sem tudi z večminutnim maziljenjem, masažo vendar neuspešno. Tako imenovana klopovka (posebna pinceta, ki tehta nekaj gramov) je daleč največkat uporablejen rekvizit iz moje prve pomoči.


Mojca Cencič,

Lani sem brala članek o klopih v slovenskem časopisu. Ime zdravnika, ki je članek objavil, se žal ne spomnim, a je toplo priporočal, da klopa nikakor ne odstranimo z namakanjem v olju oz. ga ne mažemo z raznimi mazili. Razlaga: klop se namreč začne dušiti in izbljuva snov, ki povzroča borelio oz. meningitis. Napisano je bilo tudi, da ko dobiš klopa, imaš še 24 ur časa, da se klop napije s krvjo in šele takrat izloči zgoraj omenjeno nezaželeno snov v naše telo.


Grega Brajnik,

Posebne pincete za odstranjevanje klopov se dobijo v vsaki trgovini za male živali.Odstranitev se meri v sekundah, strošek je od 800 do 1500 SIT, odstranjuje pa se z vrtenjem.

Seveda je pa vsekakor bolje, da klope najdemo preden se zapičijo.

Lep pozdrav

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Informacije o TNP s prve roke
Naslednja objava Arco Rock

OBJAVLJALCI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.