PZS: ... danes: od botanikov do množične rekreacije
Po poletni turistični sezoni v Triglavskem narodnem parku se domačini velikokrat sprašujejo, koliko ljubiteljev gora in narave še lahko sprejme ta košček raja. Kako lahko še spremenimo naše navade obiskovanja gorskih biserov, da bo to sprejemljivo za tiste, ki 365 dni na leto živijo pod alpskimi vršaci - tako ljudje kot tudi živalski in rastlinski svet, ki se ponekod tiho umika in izginja iz naših gozdov in skalnih območij pod najvišjimi vrhovi Julijskih Alp.
Kaj nas lahko naučijo pretekle izkušnje iz zgodovine planinstva, da bomo ohranjali gorsko naravo tudi za bodoče rodove planincev?
Zgodovina planinstva se ponavlja
"Nekatere gore so postale mit in simbol," pravi dr. Tone Strojin v Zgodovini slovenskega planinstva: "Triglav v tej razsežnosti pomeni nekakšno simboliziranje človekove sle po višavi, ne po določenem vrhu, temveč k dvigu iz zaostalosti, iz dolinskih spon k svobodi in prostosti." Njegove besede so brezčasne in tudi danes veljajo za glavni motiv raziskovanja gora. Četudi s seboj nosimo mobilne telefone, imamo najboljšo opremo za varno raziskovanje gorskega sveta in smo ves čas povezani z vsemi aktualnimi razmerami in dogodki po vsem svetu, je motiv raziskovanja neznanega, pristnega in divjega sveta gora povezan z iskanjem svobode.
Prvi raziskovalci slovenskih gora so se na strma gozdna, travniška in gruščnata pobočja podajali z namenom raziskovanja kamnin, rastlinskega in živalskega sveta in neznank, ki so jih skrivale ozke doline nad vrhovi. Slava vojvodine Kranjske (1689) Janeza Vajkarda Valvasorja je prva celovito in obširno opisala slovenski gorski svet. Karel Zois je sredi 18. stoletja začel z gradnjo planinskih koč, ki jih je uporabljal na botaničnih ekskurzijah. Prva med njimi je bila danes znana pod imenom Koča pri Dvojnem jezeru.
Kot prve gornike v slovenski zgodovini štejemo štiri srčne može, ki so se leta 1778 prvi povzpeli na Triglav. S tem se je začela zlata doba gorništva, ki je prinesla tudi prvo kočo na Ledinah.
Viri izpod gora imajo neprecenljivo vrednost
Danes so največja omejitev gorskih podvigov slabo vreme, službene in družinske obveznosti ipd. V 18. stoletju so domačini, ki so v gorah iskali predvsem dobrine za preživetje, morali za obisk gora pridobiti dovoljenje gospode. A na drugi strani so se slednji zelo dobro zavedali, da so domačini tisti, ki najbolje poznajo vremenske razmere, ustrezne poti in tudi lokacije za prenočevanje ipd., zato so jih najemali za vodnike in tudi nosače opreme. Obutev so bile cokle, gorskih koč ni bilo, so pa s pridom izkoriščali pastirske stanove na planinah.
Je danes kaj drugače? Ko se podamo v manj znan ali neznan gorski svet, so izkušnje domačih planincev najbolj dragocene poleg zemljevidov in knjižnih vodnikov. Tudi planinski vodniki se pred turo, ki jo sicer poznajo, a je ne obiskujejo redno, posvetujejo z domačimi vodniki in izkušenimi gorniki.
Danes je virov informacij za obiskovanje gora praktično neomejeno - poleg planinskih vodnikov in zemljevidov, tudi v digitalnih različicah, kot je maPZS.si, so najbolj obiskane poti opremljene tudi z informacijskimi tablami, ki bolj podrobno pojasnjujejo pomen ohranjanja narave na izbranem območju. V projektu VrH Julijcev sta partnerja Planinska zveza Slovenije in Javni zavod Triglavski narodni park opremila nekatere koče z dodatnimi informacijskimi točkami, ki obiskovalcem v kočah približajo življenjski prostor zavarovanih živalskih in rastlinskih vrst.
Za enostavno spletno uporabo so partnerji projekta VrH Julijcev pripravili tudi letne in zimske napotke za odgovorno in skrbno obiskovanje Triglavskega narodnega parka. So kratek opomnik, na kaj ne pozabimo, da bomo odgovorni planinci na vsakem koraku.
> 10 praktičnih napotkov za odgovorno in skrbno obiskovanje Triglavskega narodnega parka
> 5 zimskih napotkov za odgovorno obiskovanje Triglavskega narodnega parka
Planinska fotografija v časih brez Facebooka in Instagrama
Umetnostni zgodovinar in fotograf mag. Mirko Kambič, ki je pomemben del svojega življenja posvetil zgodovini fotografije, pravi, da je fotografija v 2. polovici 19. stoletja pomenila nov, naravi zvest, množičen in propagandno zelo učinkovit medij. Fotografije in videoposnetki so z družbenimi omrežji postali še močnejše sporočilo planincev v širni svet. Brez fotografij bi imeli samo pisano besedo o prvih kočah, prvih obiskovalcih gora, gornikih in planincih, njihovi opremi ipd. "V slovenski gorniški dediščini je planinska fotografija žlahten sad, ki je ohranil lesk in vrednost ter ima svojo tradicijo," pravi dr. Strojin.
Bogata fotografska zakladnica slovenskega planinstva in raziskovalcev narave je naša dediščina. Z vse večjo uporabo družbenih omrežij planinska fotografija dobiva nove razsežnosti. Kako se bo to obdobje zapisalo v zgodovino slovenskega planinstva? Vsak posameznik prispeva svoj košček v mozaik podobe, ki jo ustvarjamo na družbenih omrežjih, zato naj bo pri izbiri objavljenih fotografij in videoposnetkov vodilo tudi, kaj si želimo sporočiti tudi prihodnjim generacijam.
Tujci v slovenskih gorah
Triglav je že v 18. in 19. stoletju veljal za zvezdo slovenskih gora tudi med tujimi raziskovalci in ljubitelji gora. Domačini v dolinah so si po vzoru drugih držav prizadevali za ustanovitev svojih društev, ki bi domačim vodnikom omogočala organiziran gorski turizem. V Bohinju so tako ustanovili gorsko društvo Triglavski prijatelji. Zgodovinski zapisi kažejo, da so si za organizirano vodenje prizadevali iz več razlogov: preprečiti tujim društvom, da bi si tu zgradila koče, ohraniti delovna mesta za domačine in ohranjati domači gorski svet, kot so ga poznale generacije, ki so živele v tem okolju.
S povezovanjem v društvo so prišle tudi pobude za izdelavo novih poti, izgradnjo koč in spodbujanje tako imenovane gorske turistike. Med tujimi obiskovalci so bili Angleži, Nemci in Italijani ter Čehi. Za vse je veljalo, da je namen njihovega planinstva predvsem odkrivanje rastlin in živali, ki so edinstvene za alpski prostor.
Posebno mesto v zgodovini slovenskega planinstva predstavlja tudi meščansko planinstvo: "Subjekt prvih petdesetih let organizirane dejavnosti je bil član Slovenskega planinskega društva, planinec, ki ne dela težjih tur, se ne izpostavlja, hoja mu je v užitek, nekaterim celo športni motiv ob nedeljah," razlaga dr. Strojin. Tudi po koncu 2. svetovne vojne, ko se je začelo obdobje množičnega planinstva, se v zgodovinskih zapisih pojavljajo podobne dileme kot danes: kako zmanjšati število nesreč v gorah, kako izboljšati oskrbo planinskih postojank in kako izboljšati obnašanje ljudi?
Planinstvo danes za jutri
Vprašanja, dileme in odgovori se skozi zgodovino ponavljajo. Izjemni posamezniki, ki so v krogu planinskih društev zbirali podobno misleče ljubitelje gora, so se v zgodovino zapisali z velikimi prispevki k oblikovanju pristnih planinskih navad in skrbnega odnosa do narave. Tok časa prinaša nova spoznanja, ki zahtevajo prilagajanje naših navad. S skupnimi prizadevanji, odgovornostjo do prihodnjih rodov planincev in predvsem s ciljem, da so gore pomemben del slovenske kulture in zgodovine, je prihodnost planinstva.
Prispevek je nastal v projektu VrH Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku. Planinska zveza Slovenije je eden od devetih partnerjev projekta, ki ga vodi Javni zavod Triglavski narodni park. Vaš odgovoren obisk narave Triglavskega narodnega parka prispeva k ohranjanju izjemne narave edinega nacionalnega parka v Sloveniji.
Projekt VrH Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.