Tina Jereb: ... po zabavo in dopustniške vtise
V višave iz leta v leto zanese več pohodnikov z željo po zabavnem druženju, tovrstni turizem v gorah pa ima čedalje temnejše plati. O tem smo se tik pred uničujočimi poplavami prepričali na eni najbolj obleganih pa tudi najzahtevnejših planinskih poti pri nas, ki vodi čez Komarčo do sedmerih Triglavskih jezer.
»Velika Britanija je res lepa, ampak tole tukaj! Vaše gore so resnično neverjetne! Kakšno bogastvo narave. Česa tako lepega še nisva videla!« sta bila na poti od Koče pri Triglavskih jezerih ob sestopu v dolino navdušena Bea in Ben iz Bristola. Kot sta pojasnila, sta si v letošnjem poletju zaželela aktivno obarvan oddih v Evropi in na spletu naletela na slovenske gore. »Izbrala sva jih, ker niso tako obljudene kot denimo gore v Švici ali italijanskih Dolomitih, zdele so se nama bolj pristne in naravne. Odločitev je bila prava, zelo uživava,« sta nam zaupala Britanca, po poklicu učitelja. V naši državi sta se zadržala štiri dni. Potem ko sta najprej raziskala Ljubljano in Bled, je sledila gorska avantura. Povzpela sta se na Triglav in ob sestopu prenočila v Koči pri Triglavskih jezerih, od koder ju je pot do Bohinja vodila čez Komarčo. »Morala bova pohiteti, saj naju popoldne čaka vožnja do Trsta, kjer se bova srečala s prijatelji in si bova privoščila še nekaj zabavnih prostih dni,« je povedala Bea, obuta zgolj v poletne sandale in nogavice. »Pohodni čevlji so me precej ožulili, včeraj naju je z Benom še dodobra namočil dež, zato sem obutev pustila kar v koči,« je zadovoljna Britanka pojasnila svojo neprimerno pohodniško obutev.
Tega, da velja planinska pot čez Komarčo zaradi zelo strmega in krušljivega pobočja za eno najzahtevnejših planinskih poti v Triglavskem narodnem parku, ni vedela – tako kot tega ne vedo niti številni drugi pohodniki iz tujine. Mnogi med njimi niso dorasli razmeram, ki jih pričakajo v visokogorju, v višave se pogosto odpravijo kar v lahkih športnih copatih z gladkim podplatom ter kondicijsko popolnoma nepripravljeni oziroma dobesedno iz domačega naslanjača. V nepoznan svet mnoge žene želja po novih dogodivščinah, lepih razgledih in fotografijah, ki jih bodo lahko kasneje prek spleta delili s širnim svetom. Tudi zato se ne gre čuditi, da v Gorski reševalni zvezi Slovenije zaznavajo čedalje več intervencij, v katerih so udeleženi tuji državljani, lani so denimo našteli kar 371 nesreč pohodnikov iz tujine.
Peka palačink ob Zelenem jezeru
Odlično reklamo za našo državo sta lani naredila popotniški vodnik Lonely Planet, ki je Slovenijo razglasil za eno od petih najboljših turističnih držav, in National Geographic, ki jo je umestil med 25 najbolj navdihujočih globalnih destinacij v kategoriji narava. O tem sta na spletu brala tudi Nizozemca Annemarie in Wieger ter se odločila za obisk pri nas. Navdušena pohodnika z gorniškimi izkušnjami s Korzike, iz Švice in celo Nepala, sta deset dni raziskovala lepote Bovca in okolice, zatem sta si omislila obisk visokogorja. »Želela sva osvojiti Triglav, a nama to zaradi nestanovitnega vremena ni uspelo. Nisva bila preveč žalostna, tudi druge slovenske gore so čudovite in kar malce podobne švicarskim, le da niso tako zelo strme. Tudi nad cenami sva navdušena, te so namreč precej nižje kot v najini domovini, zato si še z večjim veseljem privoščiva dobre večerje,« je bila Annemarie zgovorna ob postanku pri Dvojnem jezeru, od koder sta se zakonca povzpela do Prehodavcev.
Tik pod omenjenim prevalom, kjer pot zavije v dolino Trenta, smo ob Zelenem jezeru na 1988 metrih nadmorske višine naleteli na razposajeno druščino pohodnikov iz Slovaške, Španije, Južne Koreje in Nizozemske. Družina z otroki si je med počitkom krajšala čas s peko palačink na dveh plinskih gorilnikih. »Boste pokusili, kako so dobre?« je bila gostoljubna Nizozemka, ki se je po sladkem »gorskem pikniku« z družbo odpravila naprej do Zasavske koče.
Oskrbnica omenjene koče
Tea Drnovšek je imela tam skupaj s svojima mladima pomočnikoma
Lucijanom Lipovškom in
Tomom Brinovcem pol ure pred našim obiskom ogromno dela. »Ravno so nas oskrbeli s helikopterjem, ki nam enkrat na teden dostavi vso robo, ki jo potrebujemo za tekoče delo v koči,« je med nošenjem jeklenk plina in pločevink pijače v klet pojasnil Lucijan. V Zasavki koči mladi Radečan, ki ga ljubitelji kuharskih šovov poznajo po njegovi udeležbi v MasterChefu, poleti pri delu pomaga že peto leto zapored. »Letos nam obisk koče precej krojita muhasto vreme in dež, ki odvrne marsikaterega gosta. A se vseeno ne gre pritoževati, kljub temu imamo dober obisk koče in bivaka. Največ je tujih pohodnikov, ti nas obiščejo z domala vsega sveta. Veseli nas, da so na Planinski zvezi Slovenije že lani uvedli nov način rezervacij koč prek njihove spletne strani, kar nam precej olajša delo,« je povedal Lipovšek in dodal, da se je ozaveščenost pohodnikov v zadnjem obdobju malce zvišala. »Čedalje manj obiskovalcev gora je neprimerno obutih, seveda pa se še vedno najdejo 'junaki', ki do nas po strmih skalah prisopihajo v natikačih …« je razkril Lipovšek. Da je imel prav, smo se ob koncu naše osemurne ture prepričali tudi med razburljivim spustom do Koče pri Savici.
Gneča in kaos do prve ohladitve
Kljub temu da zloglasna Komarča ni primerna za sestop v dolino, kar je jasno označeno celo z opozorilno tablo, je tam v sredo ob poznih popoldanskih urah, ko je začelo rositi in so bile skale še bolj spolzke kot običajno, mrgolelo tujih pohodnikov, neprimerno obutih in oblečenih ter tudi precej opešanih. Kaj neki je ob neprimerni uri za začetek visokogorskega izleta gnalo navkreber tri mlade Indijce v lahkotni poletni opravi brez nahrbtnikov, Francoza, ki sta se bolj kot oprijemanju jeklenice med krušenjem kamenja pod nogami posvečala najboljšim možnim telefonskim posnetkom svojih podob, ali onemoglo nemško govorečo družino s prestrašenima deklicama, ki sta sredi strme poti energijo zbirali z grizenjem jabolka, vedo zgolj oni sami.
»Gneča in kaos. Tukaj so in nekaj morajo početi. In tukaj bodo ostali vse do prve resne ohladitve. Letos jih je zaradi slabšega vremena kakšen dan sicer nekaj manj kot minula leta, zato je tudi kršitev malce manj. Veste, tudi zato s sodelavci trdimo, da ni boljšega okoljevarstvenika od dežja,« je izkušnje z obiskom tujih pohodnikov v bohinjskih gorah, kjer so poleg neustrezne opreme pohodnikov najpogostejše kršitve še napačno parkiranje, nedovoljeno kampiranje, kurjenje ognja in odlaganje smeti, strnil naravovarstveni nadzornik v Triglavskem narodnem parku Boštjan Podgornik.