Primorski dnevnik, Predstavitev: Novo delo kolektiva Wu Ming »Point Lenana«
Kolektiv Wu Ming deluje od leta 2000 v okolici Bologne in je do danes združeval do pet umetnikov, ki svoja avtorska dela podpisujejo s kolektivnim imenom. Wu Ming lahko pomeni v kitajščini, v odvisnosti od naglasa, »brez imena« ali pa tudi »pet«. To izbiro so opravili še zlasti z željo, da bi pozornost bralcev usmerili izključno v literarne produkte, ne pa na medijsko podobo avtorja - osebnosti.
Pretekli torek je v knjigarni Lovat v Trstu potekala predstavitev novega romana »Point Lenana« (založba Einaudi), ki sta ga na štiri roke napisala Wu Ming 1 - Roberto Bui in njegov literarni agent Roberto Santachiara. Z avtorjem Wu Mingom 1 so se v tržaški knjigarni pogovarjali pisatelj, novinar in alpinist Dušan Jelinčič in profesor in novinar, ki se ukvarja z alpinizmom in zgodovino alpinizma v našem prostoru, Luciano Santin. Predstavitev je potekala v sodelovanju s Slovenskim planinskim društvom Trst, ki ga je predstavljala predsednica, Marinka Pertot.
Roman, ki ga avtor razvija na šeststotih straneh, priča bralcem o zgodbi italijanskega diplomata in alpinista Feliceja Benuzzija, ki je odraščal tudi v Trstu v prvi polovici dvajsetega stoletja. Benuzzija so angleški vojaki internirali leta 1941 v Keniji. Sam je dve leti pozneje z drugima dvema ujetnikoma zbežal s ciljem, da stopi na vrh gore Kenija. Potem, ko se je s tovarišema res povzpel na eno od najvišjih točk kenijskega očaka, na Point Lenana (4985 m), se je skupina vrnila v internacijo.
Benuzzi je pomembna osebnost v italijanski zgodovini, vendar so ga ravno zgodovinske okoliščine potisnile na rob pozabe. Med drugim je svoj podvig opisal v knjigi »Fuga sul Kenya«, ki jo je sam napisal tudi v angleščini. Literarna uspešnica, danes ne preveč poznana, se je nekoč izjemno uveljavila v anglofonskem svetu, kjer je veljala za obvezno čtivo v nekaterih osnovnih šolah.
Knjiga Point Lenana, ki sta jo podpisala Wu Ming 1 in Roberto Santachiara »se razvija ravno okoli te zgodbe, ob tem pa bralcem postreže s še neštetimi podatki in razmišljanji, tudi iz sodobnosti« je ob torkovi predstavitvi dejal Wu Ming 1 - Roberto Bui. »Njen nastanek je terjal 4 leta dela, raziskovanj, pisanja in tudi vzpon na goro Kenija« je zaključil Bui.
Dušan Jelinčič je roman opredelil za hibridnega, ker združuje v eni sami literarni obliki številne žanre. Opisal ga je s številnimi definicijami: tržaški roman, alpinistični roman, ki se spopada s Kugyjem in Comicijem, zgodovinski roman, ki se ukvarja s krvavo dediščino fašizma (tudi v Trstu), aktualni roman, ki opisuje dogodke, kot so npr. čiščenje struge reke Glinščice, in še z drugimi definicijami.
Luciano Santin se je poglobil še zlasti v zgodovinska dejstva, ki so z razdaljo 70 let potrdila, da Benuzzi in Comici nista sodelovala s fašistično krvavo roko, »oba sta bila fašista«, trdi Santin. Marinka Pertot je izpostavila še zlasti radovednost, natančnost, vztrajnost in željo, da bi prišli stvari do konca, ki odlikuje avtorja. »Čeprav se knjiga bere kot roman, je prav iskrenost, ki veje in njenih strani, njena naj večja odlika« je zaključila predsednica SPDT-ja.
(mlis)