Gorenjski glas - Jelena Justin:
Veliki (430 m) in Mali Vitrenik (410 m) – Da je veter njun gospodar, nosita že v svojih imenih. V vročem septembrskem dnevu o vetru tukaj gor ni bilo ne duha ne sluha, a iz izkušnje vem, da ko tukaj gor piha burja, piha močno kot hudič.
V Paklenici so številni tudi nižji hribčki, ki navdušijo s svojim razgledom, po drugi strani pa pristop nanje ni povsem enostaven oz. je tehnično zahtevnejši zaradi izrazitega skalnega terena, ki tukaj prevladuje. Če smo v Starigradu Paklenici, obisk teh dveh vrhov močno priporočam, saj si hkrati ogledamo še čudovito kulturno dediščino, ki je znana le za Južni Velebit. To so t. i. mirile.
Tam, kjer se v Starigradu zavije proti Velikemu Rujnu, se na levi strani začne Ulica kardinala Alojzija Stepinca. Po tej ulici gremo navzgor, prečkamo še eno cesto, na desni je prometni znak, da je ulica slepa. Po cesti nadaljujemo do ograjene stavbe (verjetno vodno zajetje) in nadaljujemo ob ograji navzgor. Kamnita pot nas pripelje do makadamske poti, ki jo samo prečimo. Začetek steze je označen z možicem. Steza se začne zmerno strmo vzpenjati, opazimo tudi prve markacije in označbe, ki označujejo pot do mirile. Kaj je mirila? Ljudje, ki so živeli na Velebitu, so bili kilometre oddaljeni od civilizacije. Ko je nekdo umrl, ga je bilo treba odnesti v dolino. Pokojnikovega trupla niso smeli položiti na tla, edino tam, kjer je bila mirila. Pokojnika so izmerili, se odpočili, nato pa nadaljevali pot do pravega pokopališča. Na mestu, kjer so pokojnika izmerili, so postavili dva kamna: enega pri glavi drugega pri nogah in vklesali pokojnikovo ime. Verjeli so, da je v mirili ostala pokojnikova duša, v grobu pa je le fizično telo. Mirilo dosežemo na sedlu, ki se imenuje Opuvani dolac (Vetrni dol). Na desni strani je Veliki, na levi pa Mali Vitrenik. Najprej gremo na Velikega. Sledimo oslabelim markacijam, ki nas v spodnjem delu strmo vodijo navzgor, nato pa pot začne zavijati v levo. Sledi strm vzpon po kamenju, potrebna je previdnost in gledanje pod noge. V srednjem delu vzpona se markacije malce izgubijo, a pot je očitna. Z vrha se nam odpre lep pogled na kanjon Velike Paklenice, na Vidakov kuk, Zoljin kuk, vidi se tudi Bojinac, pa Vaganski vrh … Ker smo tik nad morjem, se pokaže Velebitski kanal z Masleničkim mostom, pokaže se otok Pag … Z vrha sestopimo po poti vzpona nazaj na Opuvani dolac, kjer sledimo markacijam za vas Zavitrenik. Pot nas vodi daleč v levo stran. Hodimo po ogromnih kamnih, skalah. Ko dosežemo razpotje, zavijemo levo in se začnemo ponekod strmo vzpenjati na Mali Vitrenik, na vrhu katerega stoji hrvaška zastava. Sestopimo po poti vzpona, saj je vzpon po neoznačeni stezi čez kamnito pobočje precej zahteven in terja nekaj spretnosti za hojo po tovrstnem svetu. Vrnemo se na Opuvani dolac, se poučimo o tem, kaj so mirile, zato pa sestopimo nazaj v Starigrad Paklenico po poti vzpona.
Nadmorska višina:maks. 430 m
Višinska razlika: 590 m
Trajanje: 4 h
Zahtevnost: 3 / 5