Večer, 06.05.2004, Narava, gore in ljudje - Urška Šprogar: Pot, ki prečka najlepše evropske parke in naravne rezervate
Pot, ki prečka najlepše evropske parke in naravne rezervate
Via Alpina prek Alp skozi osem držav
Pot se prične v Trstu (Milje) in prek Slovenije do Karavank, do Tromeje ter po ozemlju Italije, Avstrije, Nemčije, Liechtensteina, Švice, Italije in Francije do Monaca
Via Alpina je eden pomembnejših projektov programa Interreg IIIb - Alpine Space. Sedanji predsednik MKO je avstrijski notranji minister Georg Strasser. Pot Vie Alpina je nastala z namenom da bi se povezale države, ki ležijo na istem planinskem območju z namenom, da bi skupaj dosegli več. Dolgoročni cilj projekta je povezovanje ljudi v državah, preko katerih poteka pot, saj prečka osem alpskih držav in vodi večinoma po obstoječih markiranih poteh, brez plezalnih prehodov z diskretno opozorilno markacijo le na križiščih. Pohodniki se seznanjajo z zgodovinskimi središči, arhitekturo, muzeji in kulturno dediščino ter prečkajo občine, ki bodo imele koristi od obiska turistov in s tem pričakujejo vzpodbude tudi razvoj dodatnih uslug lokalnemu razvoju. Pot vodi skozi skoraj 40 parkov in naravnih rezervatov, pri tem pa upošteva obstoječe poti z namenom, da se naravno okolje čimbolj čuva. Uporabniki pri tem uporabljajo obstoječo mrežo prenočišč, okrepčevalnic in trgovin.
Pot se predstavlja
Alpe se s skoraj 2000 tisoč kvadratnih kilometrov razprostirajo čez osem evropskih držav - Francijo, Italijo, Kneževino Monako, Švico, Liechtenstein, Nemčijo, Avstrijo in Slovenijo. Planinske organizacije vseh naštetih, razen Kneževine Monako so tudi članice združenja držav alpskega loka Club Arc Alpin - CAA. Tukaj je območje oziroma stičišče kultur, zgodovine in življenjskih navad, prekrito z mrežo pohodniških pešpoti različnih težavnostnih stopenj, ki planincem nudijo možnost odkrivanja in spoznavanja lokalnih, deželnih in narodnih lepot.
Na pobudo francoskega združenja La Grande Traversdes Alpes so se v letu 1999, s posredovanjem sekretarja Blagajneta z ministrstva za okolje in prostor in Nathalie Morelle, sestali predstavniki Gospodarske komisije PZS in Komisije za planinska pota, ki bi preko Alp povezovala države članice Club Arc Alpin - CAA. Sodelovali so tudi z okoljskega ministrstva, z urada za prostorsko planiranje. PZS pa je pripravila računalniško podprt zemljevid s traso poti preko Slovenije. Ko so bili zbrani vsi podatki iz držav, preko katerih je bila predvidena pot, je bil pred štirimi leti organiziran v Lyonu sestanek mednarodnega organizacijskega odbora. Za predsednika je bil izvoljen evropski poslanec Luciano Caveri, za generalnega sekretarja Noel Leblanc in za koordinatorko Nathalie Morelle. Sedaj odbor sestavljajo člani vseh držav, s tem da ima Italija tri predstavnike, Avstrija dva, ostali pa enega člana. Za Slovenijo sta pristopno izjavo podpisala predstavnika okoljskega ministrstva in planinske zveze.
Pot Via Alpina se začne v Trstu (Milje) in preko našega ozemlja do Karavank, levo do Tromeje in potem po ozemlju Italije, Avstrije, Nemčije, Liechtensteina, Švice, Italije in Francije do Monaca, kjer se zaključi. Zaradi velikega gospodarskega interesa večine držav, ki v tem projektu vidijo odlično poslovno - promocijsko priložnost, so poleg osnovne rdeče poti vključene še tako imenovane lokalne zanke v Avstriji, Italiji, Švici in Nemčiji. Pri nas bo stranska zanka z Avstrijo, po Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah potekala iz doline Vrat do Jezerskega in Pavličevega sedla, kjer bo prešla v Avstrijo.
Stalni odbor alpske konference je Vio Alpino priznal kot sredstvo stvarnega izvajanja alpske konvencije, ki jamči trajni razvoj v Alpah.
Izložba alpskih dežel na mednarodnem tržišču
Vio Alpino je mogoče prepotovati od 1. julija do 15. septembra - glede na to, da so nekatere smeri tudi dlje odprte, če je malo snega. Pot ne predstavlja večjih težav, ker se izogne težkih alpinističnih smeri in ledenikov. Poti že obstajajo, so poznane in označene. Na teh bo postavljena primerna opozorilna markacija. Pot je izložba alpskih dežel na mednarodnem tržišču. V spremljevalnem tekstu je zapisano: "Želimo pa tudi, da postane novo delovno sredstvo vodičem, spremljevalcem in upravljavcem zato, da se ponudba prenočišč in poti različnih težavnosti popestri. Via Alpina si želi postati tudi laboratorij idej in obenem prostor za izmenjavo izkušenj med gorskimi profesionalci za ponudbe visoke kakovosti pohodnikom.
Pot vodi čez devet narodnih parkov, 17 naravnih parkov in 22 naravnih rezervatov. V teku je preurejanje poti za odkrivanje okolja in skupne akcije za ozaveščanje prebivalcev in obiskovalcev. Želimo si ovrednotiti obstoječe poti in strukture. Ne nameravamo ustanoviti novih poti in naravi neprijaznih struktur. Pohodnik bo med vsako dnevno etapo našel okrepčilo in prenočišče. V rednih presledkih se nahajajo trgovine in druge usluge. Vsaka pot je dobro povezana s javnimi prevoznimi sredstvi.
Pot je rdeča nit
Via Alpina je prava fil rouge med deželami. Številne povezave z drugimi alpskimi potmi, razen petih določenih, nudijo možnost dostopa in odkrivanja drugih območij. Cilj je v prvi vrsti odkrivanje in seveda športni izziv. Pot ni namenjena samo izkušenim pohodnikom. Primerna je tudi za družine in starejše, ki si želijo spoznati čezmejne alpske stvarnosti in pestrosti. Sami se lahko odločite za pot in vsako leto vas pelje po lokalnih poteh v novo deželo.
Rumena pot vodi pohodnika od morske gladine do 3000 m višine, od Jadrana do Allgäuskih planinskih pašnikov, od stičišča germanske in romanske kulture v Bolzanu vse do nedotaknjene narave Lechtala, od Dolomitov, ki so se pokazali iz oceanov, pa do območja, kjer so na ledeniku Similaun našli Ötzija. Pohod je uživanje enkratnih nasprotujočih si naravnih lepot.
Zelena pot je najkrajša, mogoče jo je prehoditi v kratkem času, zanjo se lahko odločite tudi v primeru, da želite skrajšati celotno pot, ki vodi iz Trsta do Monaka. Pot se prične v drugi najmanjši alpski državi, Kneževini Lichtenstein. Pot pelje skozi dolino Rena in nadaljuje v Švico. Tu sledi znani smeri prelazov in vas po vsaki etapi pripelje v drugo dolino. Uživanje ob pestri krajini je zagotovljeno. Zelena pot peljevzdolž treh vrhov - simbolov bernskega visokogorja: Eiger, Mönch in Jungfrau.
Modra pot ima 61 etap čez Švico, Italijo in Francijo
Od ledenikov Monte Rosa do mirnih vasic v Primorskih Alpah vas modra pot pelje ob najdaljšem delu Grande Traversata delle Alpi preko Piemontskih Alp. Na severnem delu, ob italijansko-švicarski meji, spremlja sledi Walserjev - narod iz doline Rodana, v današnjem Valaisu, ki je v 13. stoletju zasedel območja od Vorarlberga, v Avstriji, do severnega vznožja Monte Rosa, v Italiji - oz italijansko-švicarske meje. Še danes bivajo tu in vse do Gressoneya v Dolini Aosti manjšine nemškega porekla. Na jugu prečka pot neokrnjeno območje narodnega parka Gran Paradiso, zatočišče alpskega kozoroga. Od tu so s kozorogom poselili celotni alpski prostor. Med dolino Susa in Primorskimi Alpami se pot približuje francoski meji in jo večkrat prečka. Pot se večkrat sreča z rdečo in lokalnimi pešpotmi.
Akterji Vie Alpine
Mednarodni koordinacijski odbor (MKO) združuje institucije, ekskurzijska združenja in turistične ustanove 8. držav. Da bi načrt pravilno izpeljali, se MKO opira na mrežo 8 nacionalnih sekretariatov.
GTA, združenje Grande Traversdes Alpes, je središče mednarodne koordinacije.
Partnerstvo priča o pomembnosti poti, saj predstavlja sredstvo trajnega lokalnega razvoja. Javne ustanove sodelovanje priznavajo in podpirajo.
Mednarodni koordinacijski odbor so ustanovili 21. junija 2000 v LyonCharbonnieresu (Francija) in je sestavljen iz treh kolegijev. Ukvarjajo se predvsem s turističnimi in pohodniškimi vprašanji. Zato da bi delo bolje potekalo, morajo nacionalne ali deželne ustanove posredovati med lokalnimi ustanovami, ki jih predstavljajo. V letu 2002 je Mednarodni koordinacijski odbor sprejel notranji pravilnik, na podlagi katerega se bo lahko spremenil v avtonomno pravno strukturo.
Slovenijo zastopajo: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo Republike Slovenije (Margita Jančič), ki ga pogodbeno zastopa podjetje Proplus (Günter Sovič) in Planinska Zveza Slovenije PZS (Tone Tomse), Slovenska Turistična Organizacija STO (Jana Apih).
Urška Šprogar
Manjka fotografija Borisa Strmška