Delo, 06.04.05 – Jože Poglajen: Parlamentarni odbor: odložena razprava - Zadnji predpis, ki je urejal status planinskih poti, je bila naredba Dravske banovine
dogodki dneva
Odložena razprava o planinskih poteh
Vlada (še) nima mnenja
Zadnji predpis, ki je urejal status planinskih poti, je bila naredba Dravske banovine
Ljubljana – Čeprav ima predlog zakona o planinskih poteh, ki ga je podpisalo dvaindvajset poslancev, nekaj pomanjkljivosti, je dober že zaradi tega, ker se je stvar le premaknila z mrtve točke, je v začetku marca letos povedal predsednik planinskega društva Bricnik z Mute Ernest Preglav. Vendar se premika zelo počasi, kajti parlamentarni odbor za promet je včeraj razpravo o tem zakonu preložil za nedoločen čas.
Prvič so razpravo o tem zakonu, ki je bil vložen konec prejšnjega leta, preložili, da so počakali na mnenja občin. Bil je skromen. Muta je, denimo, povzela omenjeno mnenje predsednika domačega planinskega društva. Da je zakon dober zaradi razvoja turizma, meni tudi izolska županja Breda Pečan, medtem ko se mariborski župan Boris Sovič v namene in cilje zakona ne spušča, ampak ga zanima le finančna stran. Zakon namreč predvideva, da bi del denarja, ki ga planinska zveza in društva potrebujejo za vzdrževanje planinskih poti – skupaj gre za približno 20 milijonov tolarjev na leto – prispevale tudi občine. Soviču se to ne zdi sprejemljivo, če pa že, potem naj jim država prepusti ustrezen del dohodnine, računa Sovič. Po mnenju skupnosti občin, ki ima sedež v Mariboru, bi bilo najbolje občine kar črtati iz zakona, kajti občine, kjer je največ teh poti, niso sposobne niti najnujnejših popravil občinskih cest, kaj šele da bi imele denar za planinske poti, je zapisala generalna sekretarka skupnosti občin Jasmina Vidmar.
Podpisniki tega predloga zakona so prav iz vseh poslanskih skupin, zato bi pričakovali, da z njegovim sprejemanjem ne bo večjih težav. Očitno so, kajti prometni odbor je včeraj obravnavo zakona preložil na eno od naslednjih rednih sej. Eden razlogov za preložitev naj bi bile številne pripombe parlamentarne pravne službe, ki je v skoraj vsakem od dvaintridesetih členov zakona našla kakšno pomanjkljivost. Toda te pripombe je v imenu predlagateljev Rudolf Moge (LDS) v obliki dopolnil v besedilo vnesel že konec marca. Drugi razlog SDS pa drži, vlada državnemu zboru res (še) ni poslala nobenega mnenja o tem poslanskem zakonu. Preložitvi razprave predlagatelji zakona niso nasprotovali, ker razumejo, da zakon ni na vladni prednostni listi, ima tudi finančne posledice za proračun, poleg tega bo vlada morala na njegovi podlagi pripraviti še niz izvedbenih predpisov. Moge je kljub prelaganju obravnave optimist, kajti pravi, če bi vladna koalicija imela tak namen, bi ta zakon, tako kot je že nekaj drugih, ki so jih predlagali poslanci, že zavrnila.
Nervoze med (opozicijskimi) poslanci tudi ni veliko zato, ker je predvideno, da bi zakon začel veljati šele prihodnje leto. Na svoji strani imajo tokrat tudi državni svet, ki zakon z nekaterimi pripombami ne samo podpira, ampak poslancem izreka tudi vse priznanje, da so se tega lotili. Vlada naj zato čim prej določi, katero ministrstvo je za planinske poti pristojno – zakon o cestah o njih govori le posredno in jih konkretno ne omenja –, da bi bolj jasno, kot je to v predlogu poslancev, opredelili lastništvo teh poti in našli tudi državni denar za njihovo vzdrževanje. Pri tem državni svetniki še opozarjajo, da bo treba čim bolj upoštevati interese lastnikov zemljišč, po katerih potekajo planinske poti. Teh je pri nas po podatkih planinske zveze 1442 in skupno so dolge več kot sedem tisoč kilometrov. Pred drugo svetovno vojno, natančneje leta 1933, je markirane planinske poti, steze in smuške smeri urejala naredba bana Dravske banovine, po vojni pa le statut in druga pravila planinske zveze. Teh zdaj, ko je večina zemljišč v zasebni lasti, lastnikom ni treba upoštevati, kajti po ustavi je pravico do zasebne lastnine mogoče omejiti le z zakonom. Tako je vse več lastnikov zemljišč, ki na poti postavljajo različne ovire ali preprečujejo njihovo vzdrževanje. V Evropski uniji za zdaj ni enotne ureditve planinskih poti, obstajajo pa merila Club Arc Alpin, katerega članica je tudi slovenska planinska zveza, za njihove oznake. Najdlje so prišli Švicarji, ki imajo skrb za gorske poti zapisane tudi v ustavi.
Jože Poglajen