Dve vremenski napovedi, toda katera je prava.
Poskusiva srečo v Karavankah, morda ne bo preveč pihalo, sva dejala večer pred odhodom in se zjutraj odpeljala v Gozd Martuljek, kjer zavijeva na ozko zasneženo in strmo cesto proti Srednjemu vrhu v upanju, da ne srečava nikogar. A glej ga zlomka, nasproti nama prideta tovornjak in osebni avto. Počasi spuščam avto nazaj po klancu in ustavim tesno ob zasneženem robu ceste in strmega pobočja, zaprem stranski ogledali, medtem ko voznik tovornjaka počasi usmerja svoje vozilo zelo, zelo blizu in srečno odpelje brez dotika dalje in za njim še osebno vozilo. Še pod vtisom srečanja nadaljujem vožnjo in pripeljem na parkirišče v vasi in se globoko oddahnem.
Temperatura je pod ničlo, nič ne piha in sonce počasi zasveti med tankimi oblaki, ko s smučmi v rokah stopava po cesti mimo hiš s pogledom na Martuljško skupino. Povzpneva se do vodnega zajetja, kjer trije avtomobili čakajo lastnike in kjer stopiva na smuči. Malce se spustiva proti zadnji domačiji in pred njo zapustiva cesto ter pričneva vzpon po dobro narejeni smučarski gazi. Vzpenjava se po globoki snežni odeji suhega pršiča po zasneženih travnikih z lepim pogledom na Kranjsko goro v dolini in Vitrancem, za katerim se dvigujejo visoki vrhovi Julijcev. Za strmim pobočjem travnikov stopiva v gozd na kolovoz, kjer je strmina še večja in uporabiva najvišjo stopnjo zadnje vezi za lažjo hojo navkreber. Dolgo strmina nad Jureževim grabnom ne popusti in veliko truda in moči pobere, preden prestopiva manjši studenec in kmalu nato lahko malce predahneva in znižava stopnice na zadnjih vezeh. Gaz naju popelje preko poseke na strmo zasneženo senožet, kjer prismuča mimo turni smučar in ko pogledava za njim vidiva dva mladca, ki stopata na smučeh hitro navzgor in naju kmalu prehitita.
Preden prekoračiva kolovoz si privoščiva kratek postanek na soncu za okrepčilo, nato pa se povzpneva skozi gozd na vršnje pobočje Vošce, kjer so vidne smučarske sledi predhodnikov. Še vedno se drživa smučarske poti in po njej hitro napredujeva proti vrhu, s katerega pričneta smuko prej videna smučarja. Lepi razgledi naju spremljajo na poti mimo razvaline nekdanje karavle in ustaviva se šele na 1737 m visokem vrhu, kjer snežna odeja zaradi učinka vetra ni visoka in se noge ne ugrezajo preveč, ko stopiva s smuči.
Na vrhu zapiha rahel veter, ravno dovolj, da hitro oblečeva topla oblačila in nato prepustiva očem poglede na vrhove Karavank in Julijcev. Kar se tiče vremenske napovedi, sva vesela, da sije sonce in oblakov skoraj ni, pa tudi ni tako močnega vetra kot so napovedali slovenski vremenarji. Skratka idealno vreme in sneg je še vedno suh pršič, ko odrineva na smučeh z vrha in ureževa nove sledi na belem pobočju Vošce.
Prismučava do roba gozda, zastaneva za dogovor o smučanju v dolino in greva sprva po in ob gazi navzdol in srečava nekaj turnih smučarjev, ki se vzpenjajo. Prideva iz gozda do senožete in v nekaj zavojih doseževa njen spodnji rob, kjer greva po svoje skozi gozd. V rahlem spustu prečiva strm gozd, nekajkrat greva malce navzgor s prestopanjem, nato pa med drevesi navzdol. Smučam za prijateljem in ko malce zastanem na sončnem predelu, smuči ne gredo nikamor. Pod smučmi sta nastali coklji, ki ju skušam odstraniti ne da bi sestopil s smuči. Tudi prijatelj ima enako težavo globoko spodaj. Nisem uspešen in sledi mučno snemanje smuči na strmem pobočju, drgnjenje snega in ledu z obeh smuči, mazanje drsnih površin in ponovno zapenjanje smuči. Mukotrpno delo je poplačano z lepimi zavoji smučanja do prijatelja in skupno ponovno prečiva gozd in prismučava iz gozda na rob velikih travnikov nad Jurežem, kjer ujameva še pršič pod smučmi in uživava v zadnjih zavojih in prismučava na cesto, kjer sestopiva s smuči.
Cesta gre navzgor in zato pritrdiva smuči na nahrbtnika, ju oprtava in še polna lepih vtisov stopiva ob ponovnih pogledih na Martuljsko skupino v središče vasi in sedaj prepolno parkirišče. Očistiva smučarsko opremo snega, popijeva nekaj tekočine in narediva prostor naslednjemu vozniku avtomobilov, ki sta ravno pripeljala iz doline. Odpeljem in do doline ne srečam nikogar. Narediva daljši postanek na križišču in ko se glavna cesta le izprazni, nadaljujeva vožnjo v prestolnico domovine.