Dušan Škodič 07.02.2008 14:08 1211 0

Vršiškega predora še dolgo ne bo

Dnevnik - Več težav zaradi zaprtega prelaza imajo na primorski strani - Obe strani zagovarjata predor

Dnevnik, četrtek, 07. 02. 2008, Slovenija

BOVEC, KRANJSKA GORA - Zima v dolinah letos še ni pokazala pravega obraza, v višjih predelih pa je tudi do meter snega, zaradi česar je 1611 metrov visok prelaz čez Vršič zaprt. V zadnjih osmih letih je bil v povprečju zaprt 51 dni na leto (lani le 23 dni), zaradi česar so Bovčani ponovno odprli vprašanje predora. Na gorenjski strani imajo z zaprtim prehodom čez prelaz manj težav, več negodovanja je na primorski, kjer je dolina Trente prometno vsekakor bolj odvisna od prevoznega Vršiča kot dolina Save Dolinke.

Prelaz je te dni zaradi več kot metra snega zaprt, predstavniki urada za plazove so si ga ogledovali prav včeraj. "Če bodo dali zeleno luč, prelaz lahko splužimo v dveh do treh dneh," je pojasnil Iztok Tonejec, vodja vzdrževanja pri Cestnem podjetju Kranj. Potrdil je, da redno pluženje in posipanje ne povzroča le škode v naravi, temveč tudi na cestišču in drugih objektih. O smiselnosti zimske prevoznosti se sprašujejo tako na Direkciji RS za ceste (lani je pluženje stalo 34.000 evrov) kot na občini Kranjska Gora, nenazadnje je z odpravo mej prelaz čez Predel še toliko bolj dostopen. "Idejo o predoru zagovarjamo, saj naj bi se po nekaterih izračunih naložba povrnila v desetih letih," je pojasnil župan Kranjske Gore Jure Žerjav.

Najstarejši prebivalci pravijo, da je bilo včasih na Vršiču tudi po dvanajst metrov snega. "Včasih na nas kar pozabijo. Celoletna prevoznost bi prispevala k razvoju turizma," pravi Marko Pretner iz Trente. Na bovški občini so pripravili študijo, ki po besedah Ivana Černilogarja z oddelka za okolje in prostor celovito rešuje težavo. "Ne strinjamo se z gradnjo galerij. Menimo, da je bolje zgraditi okoli 1300 metrov dolg predor pod Vršičem in tako bi se izognili območju s plazovi. Manjši bi bili tudi posegi v okolje, ki spada v Triglavski narodni park. Študijo smo poslali na ministrstvo za okolje in prostor. Po primerjavi naj bi se odločili za primernejšo različico."

Predor naj bi zgradili na višini okoli tisoč metrov, cena gradnje pa naj bi se vrtela okoli 20 milijonov evrov. Bovčani naj bi bili bolj naklonjeni predoru tudi zato, ker bi se povezava z Gorenjsko skrajšala za dobrih 15 minut. Hkrati bi bila povezava z jeseniško bolnišnico krajša kot z bolnišnico v Šempetru pri Gorici, ki je od doline Trente oddaljena skoraj sto kilometrov.

Na direkciji za ceste imajo pripravljene različne načrte, ki predvidevajo tudi tak ali drugačen predor (vendar še na ravni idejnih rešitev) kot študijo, ki predvideva galerije in zaščitne mreže, izvedba tega načrta pa bi stala 42 milijonov evrov. "Predor, ki ga predlaga občina Bovec, bi bil pri Erjavčevi koči. Za plazenje nevarni odseki so pod kočo, tako da težave prevoznosti ceste ne bi rešili v celoti," so sporočili z direkcije, kjer bodo preučili tudi pobudo Bovčanov.

Zamisli o gradnji predora čez prelaz Vršič segajo sicer že pred leto 1990. Na direkciji so obravnavali že več različic, vendar nobena ni ponudila take rešitve, ki bi bila bodisi z ekonomskih in okoljskih bodisi prometnih vidikov sprejemljiva. "Obenem se zavedamo, da so ukrepi za vzpostavitev prevoznosti potrebni, zaradi česar že potekajo aktivnosti, s katerimi bomo postopoma izvedli ukrepe, ki bodo omogočali zavarovanje ceste in boljšo prevoznost čez prelaz," zagotavljajo na direkciji za ceste.

Jani Alič, Primož Knez