Delo, Znanost - Silvestra Rogelj Petrič: V ljubljanski Index seminum so vključena tudi semena iz Alpskega botaničnega vrta Juliana v Trenti, najstarejšega obstoječega alpskega botaničnega vrta v naravnem okolju na slovenskem ozemlju.
V njem danes uspeva okrog 600 različnih vrst rastlin, med njimi je nekaj takih, ki rastejo samo pri nas. V primerjavi z drugimi alpskimi botaničnimi vrtovi po Evropi se juliana odlikuje s pestro mešanico alpskih in kraških rastlin. Zaradi pomanjkanja osebja ne nabirajo divjih semen v naravi, ampak vrtnarja nabirata semena samo v vrtu. Semena enoletnic in dvoletnic posadita v tako imenovanem »otroške vrtcu« in jih kasneje presadita v vrt. Tudi nekatere trajnice vzgojita iz semen. Večino semen pa vsako leto pošljeta v ljubljanski botanični vrt za Index seminum, pojasnjuje dr. Nada Praprotnik, ki je v Prirodoslovnem muzeju Slovenije zadolžena za Juliano.
120 let prvega natisa Index seminum in nabiranja semen zanj
Vse se začne pri semenu – in konča, če ga ni več
Težko bi našli kaj, kar je bolj neupravičeno izginilo iz dnevne pozornosti povprečnega urbanega prebivalca, kot se je to zgodilo semenom rastlin, saj danes za večino hrana »raste« kar na policah trgovin. Tako smo pozabili, da so semena nosilci življenja. To se z njimi začne – in konča, če jih (ko jih) ni več.
Še ne prav dolgo tega in skozi vso zgodovino človeške civilizacije – katere nastanek je po nekaterih mnenjih pogojen prav s časom, ko je bil človek sposoben shranjevati rastlinska semena – pa so imela rastlinska semena prav posebno vlogo. S semeni so trgovali, jih skrivali (kot Španci vanilijo), tihotapili (kot kavo v Amsterdam), kradli, v odprave v eksotične kraje vključevali posebne lovce na rastline in njihova semena, skratka, rastlinska semena so bila cenjeno in iskano blago.
Iskano blago so tudi danes, cenjeno pa bolj le med poznavalci, kar dokazuje tudi slovenski Index seminum. Letos, prav na rojstni dan Charlesa Darwina, 12. februarja, je izšel že 120. leto zapored in je tako ena od najstarejših znanstvenih periodičnih publikacij pri nas. Iz ljubljanskega Botaničnega vrta, ki vztraja na jugu Ljubljane že 199 let, ga razpošiljajo na kakih 300 naslovov po svetu, za katerimi se razprostirajo v glavnem najpomembnejši botanični vrtovi v Evropi in tudi drugod po svetu in botanični oddelki številnih univerz. Letošnji izvod so na čast izjemnemu jubileju opremili še z nekaj prispevki, ki osvetljujejo problematiko nabiranja rastlinskih semen pri nas in jo primerjajo s to dejavnostjo v Evropi. Ob njegovi predstavitvi je o njej za Znanost govoril njen glavni avtor, vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani dr. Jože Bavcon. A poglejmo najprej, kaj je vseboval njegov prvi primerek izpred 120 let.
Pod imenom Index seminum in horto botanico c.r. Labacensi anno 1888 collectorum je na štirih straneh večjega formata vseboval rastlinske vrste, razporejene po abecednem seznamu znanstvenih imen, na zadnji strani pa je imel spodaj še napis Delectum seminum desideratorum ante Calnedas Martias rogamus. Labaci m. Januario 1889. Prof. Alfonz Paulin Horti preafectus Joan. Rulitz Hortulanus bot. Njegov 120. naslednik se sicer že dvanajsto leto pojavlja tudi v moderni verziji – na spletu, a v bistvu se končuje enako, z dvema podpisanima osebama, dr. Jožetom Bavconom, Horti Praefectusom, in Janjo Makše, Hortulano. Z dvema osebama torej, ki sta zdaj, po 120 letih edina profesionalno zadolžena za nabiranje in klasificiranje rastlinskih semen – za to nalogo nedvomno nacionalnega pomena. Jo zmoreta?
400 enot manj kot pred 120 leti
Po primerjavi tega, kar je vsebovano med naslovom in imenoma tako v prvem zvezku kot v letošnjem 120. po vrsti, bi sodili, da jima peša sapa. Na seznamu prvega Indeksa izpred 120 let je kar 909 rastlinskih vrst, na letošnjem seznamu pa se njihovo število ustavi kar za 400 enot nižje, pri 509. Pomeni to, da je naša narava danes toliko revnejša, ali pa to pomeni, da je semena danes težje najti?
»Če primerjamo seznam semen, nabranih leta 1888, in seznam 2008, lahko ugotovimo, da se je število vrst, od katerih so bila nabrana semena v vrtu, v primerjavi z danes nabranimi celo zmanjšalo,« se strinja dr. Bavcon in pojasnjuje, da v Botaničnem vrtu dandanes naberejo semena od več kot 1200 vrst. Vendar jih v Index seminum, ki je namenjen brezplačni izmenjavi semen med znanstvenimi inštitucijami in botaničnimi vrtovi po svetu, glede na zadostno količino uvrstijo okrog 500 z vrta in še dodatnih 300 iz narave, tako da skupaj v povprečju seznam potem zajema med 900 in 1000 enotami. Dr. Bavcon naprej navaja, da iz nabiranja leta 1888 ni razvidno, ali so semena samo iz botaničnega vrta ali tudi iz narave – kakorkoli, zagotovo so jih nabrali vsaj toliko, kolikor jih danes uspemo nabrati tako v botaničnem vrtu kot tudi v naravi skupaj.
»Delo v naravi zahteva več časa,« opozarja dr. Bavcon. »Ne glede na to, da je v seznamu letos samo 509 vrst nabranih v vrtu, jih naberemo vsaj še za enkrat toliko, kot jih potem uvrstimo v Index seminum. Nekaterih semen je preprosto premalo, da bi jih lahko ponudili v izmenjavo. Vedno je nekaj vprašljivih, nekaj je tistih, ki so slabo razvita, pri nekaterih je pobrano soplodje ob pobiranju že skoraj prazno. Med njimi so tudi nekatere vrste, ki jih pobiramo le za domačo uporabo, to so predvsem nekatere vrste enoletnic in dvoletnic.«
Zelo verjetno je, kot navaja dr. Bavcon, da so bila tudi v Index seminum 1888 semena rastlin nabrana tudi v naravi, le da teh niso posebej ločili od tistih, ki so bila nabrana na vrtu. To je moč sklepati še posebej zato, ker je bil takratni vodja botaničnega vrta prof. Alfonz Pavlin znan po tem, da je bil zelo dejaven ne le v vrtu pač pa tudi »na terenu« v naravi. Poleg tega na seznamih semen še pred desetimi leti niso posebej ločevali tistih semen, ki so jih nabrali v naravi, od tistih, ki so jih nabrali znotraj ograje botaničnega vrta.
Veliko znanja, pa tudi nekaj sreče
Letošnji seznam semen ima v primerjavi z lanskim nekoliko manj semen, nabranih v botaničnem vrtu. Dr. Bavcon pripisuje vzrok temu vremenskim razmeram, zaradi katerih število semen rastlin, nabranih znotraj ograje vrta, iz leta v leto niha.
»Dokaj mokra, hladna pomlad in prva polovica poletja lani sta velikokrat onemogočila ugodne razmere za oprašitev in oploditev nekaterih vrst. Zato je dozorelo manj semen in manj jih je bilo pobranih, kar pomeni manj tistih, ki jih imamo toliko, da jih lahko uvrstimo v izmenjavo,« je povedal dr. Bavcon. »Mnoge rastline se nam zaradi premajhnega števila pobiralcev semen tudi prej osujejo, kot jih uspemo pobrati. Včasih pa nam to preprečijo nenadni nalivi ali ptiči, ki nam nekatera semena poberejo prej, kot ta dozorijo. To so glavni vzroki, zaradi katerih se tudi število vrst semen, pobranih v vrtu, iz leta v leto spreminja.«
Ujeti semena v naravi je še težje kot v vrtu. Dovolj je že, da zamudijo en dan, pa so ob bero semen za tisto leto. Še večji problem je po besedah dr. Bavcona enakomerna časovna razporeditev terenskega dela. Premajhna kadrovska zasedba Botaničnega vrta tega ne dopušča – profesionalno je za nabiranje semen zadolžen le en človek! Semena namreč ne more nabirati kdorkoli, saj je za to nujno odlično poznavanje rastlin. V ljubljanskem botaničnem vrtu si zato pomagajo s kolegi botaniki z matične (ljubljanske univerze) in drugih ustanov, ki semena v naravi naberejo v njihovem prostem času, pa tudi z nekaterimi drugimi preverjeno dobrimi poznavalci posameznih skupin rastlin. Od lani dalje vsakega nabiralca navedejo v seznamu ob prineseni vrsti semena. S »pomočniki« tako ljubljanskemu Botaničnemu vrtu uspeva, da je primerljiv z drugimi botaničnimi vrtovi po svetu, čeprav imajo marsikje na tolikšno površino in število rastlin zaposlenih okoli 20 ljudi.
Po do zdaj znanih podatkih so prvi Index seminum pred 120 leti iz ljubljanskega Botaničnega vrta poslali 78 botaničnim vrtovom po Evropi. Koliko naročil za semena so takrat dobili, ni znano. V zadnjih letih, ko seznam razpošiljajo na 300 naslovov, dobijo od 135 do 175 naročil za semena. Iz Ljubljane je na njihove naslove tako v zadnjih letih v povprečju potovalo od 1700 do 2400 zavojčkov s semeni. Katera so najbolj iskana?
Zanimanje predvsem za semena iz narave
»Največje je povpraševanje po semenih rastlin iz narave,« pojasnjuje Jože Bavcon. V glavnem jih potrebujejo za razne študije, raziskave DNK in pripravo doktoratov. Med semeni z vrta pa povprašujejo po tistih vrstah, ki so zanimive za posamezne zbirke v drugih botaničnih vrtovih. Ta izmenjava semen v znanstvene namene, ki poteka že 300 let, je brezplačna. V zadnjih letih se je še razmahnila, še zlasti po uvedbi elektronske verzije seznama pred dvanajstimi leti. Ob elektronski izdaji v Ljubljani še vztrajajo tudi pri tiskani, ne le zaradi častitljivega jubileja. »Tiskana izdaja ima pač večjo težo,« je prepričan dr. Bavcon.
Silvestra Rogelj Petrič