Plezalci Plezalnega kluba Kinezis so v letošnji sezoni državnega prvenstva v konkurenci skoraj štiridesetih klubov osvojili deseto mesto.
Maja Bertoncelj
Tega smo zelo veseli, presenečeni smo, še posebno, ker smo v državnem prvenstvu nastopali sploh prvo leto,« je povedal Tomaž Rant, predsednik in trener Plezalnega kluba Kinezis iz Škofje Loke. Je nekdanji tekmovalec, ki še vedno tudi sam veliko pleza, v prvi vrsti pa se posveča trenerskemu delu Klub je bil ustanovljen leta 2007.
Trenutno imamo blizu sto aktivnih članov, od najmlajših, kar pomeni od četrtega leta starosti dalje, do dijakov, študentov in rekreativcev. Dolgo smo v klubu gojili le rekreativno plezanje. Od leta 2016, ko smo s povečanjem plezalne stene dobili boljše pogoje za trening, smo otroke, ki so pokazali interes, začeli uvrščati v tekmovalne sisteme. Začeli smo postopoma v zahodni ligi. Spoznavati so začeli tekmovalno športno plezanje. Dosegali so lepe rezultate, tudi zmage. V sezoni 2023 smo prvič sodelovali v državnem prvenstvu in med klubi osvojili deseto mesto, čeprav smo tekmovali samo z našimi mlajšimi tekmovalci, do vključno kategorije mlajših deklic in dečkov je pojasnil. Tekmovalni cilji so visoki, pravi, saj imajo dobre pogoje za delo in obetavne mlade plezalce. Delujemo na treh lokacijah na Osnovni šoli Ivana Groharja, kjer smo začeli, na balvanski steni in na veliki plezalni steni v Športni dvora ni Poden.
Ponosen je tudi na rekreativno skupino odraslih plezalcev. Najstarejši je Rajko Gartner, ki redno pleza vsaj dvakrat tedensko. Bil je planinsko gorniško aktiven, s plezanjem pa se je začel ukvarjati pri meni je dejal Tomaž Rant. Nekaj let je imel tudi manjšo skupino otrok s posebnimi potrebami, kar je redkost v ponudbi klubov. Po covidu-19 z njo ni nadaljeval. Otroke s posebnimi potrebami, ki nimajo tako izrazitih težav, vključujem v običajne začetne skupine. Da bi imel skupino posebej, mi žal ne uspe, čeprav mi je bilo to delo v izziv in veselje. Starši se zanimajo, saj je ponudbe za te otroke malo ali skoraj nič. To je kar velika težava nasploh v klubih. Na tem področju bi bila potrebna podpora države ali občine, da bi se klubom to finančno izšlo. Najbolj pogrešamo sistematično financiranje trenerskega kadra, da bi se na primer oblikoval poseben finančni instrument za ta namen, bodisi na ravni države ali občine, se je dotaknil te problematike in jo na vezal tudi na vrhunski šport. Delo z otroki z izrazitejšimi posebnimi potrebami je kakovostno, če poteka v zelo majhnih skupinah ali še naj bolje individualno, tako kot je to z vrhunskimi športniki. Želim delati kvalitetno tudi na dolgi rok, zato so skupine v našem klubu manjše, da se ohranja kakovost dela. Velik poudarek je tudi na strokovnem izobraževanju trenerjev in tudi članov, saj dobro strokovno podkovan kader lahko da športnikom vso strokovno podporo, da razvijejo svoj športni talent.
Tomaž Rant je glavni trener v klubu, po potrebi mu pomagata še hčerka Neža in sin Nace.