Dnevnik - Primož Knez: Letos že bistveno več posredovanj gorskih reševalcev kot v enakem obdobju lani, kaj šele bo
Žurnal 24: Planinci v gorah bežijo pred strelami
Slovenske novice: Vse več nesreč je v zraku
| |
 |
|
| |
Igor Potočnik, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije, opozarja na pomanjkanje zdravnikov, ki so hkrati tudi reševalci, prav tako tudi na preobremenjenost drugih, seveda prostovoljnih slovenskih gorskih reševalcev, ki so lani v naših gorah posredovali kar 346-krat. V povprečju torej skoraj vsak dan! (Foto: Dokumentacija Dnevnika) |
|
Gorski reševalci so letos opravili že 136 posredovanj, lani v enakem obdobju 103. Je pa res, da je bilo letos mrtvih gornikov šest, medtem ko so jih morali lani v dolino v tem času prenesti kar 13, vendar je šlo po tej plati za izjemno tragično prvo polovico leta. "Ta številka je slab obet za sezono, ki je pred nami. Čeprav se hitro topi, je v gorah še vedno sneg. Treba je biti še posebej previden!" opozarja predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Igor Potočnik.
Lani je v naših gorah umrlo 45 ljudi, od tega 28 gornikov, povečuje pa se delež ponesrečencev zaradi adrenalinskih športov, kjer prednjači jadralno padalstvo, prometnih in delovnih nesreč. Pozimi je v gorah vse več ljudi, kar pomeni tudi več nesreč, poleti pa je glavni vzrok izčrpanost. "Prilagodite cilj svojim sposobnostim in ne preizkušajte sposobnosti samo zato, da bi dosegli cilj! Saj ni treba takoj na Triglav in na polovici poti ugotoviti, da za goro niste dovolj dobro pripravljeni," je opozoril tudi vodja komisije za informiranje in analize pri GRZS Jani Bele.
Največ nesreč v gorah se zgodi med eno in tretjo uro popoldne - se pravi pri sestopu. "Mnogi porabijo za dosego vrha zadnje atome moči, misleč, da bo šlo navzdol lažje. Daleč od resnice! Pri sestopu so mišice znatno bolj obremenjene, temu se pridruži še utrujenost, korak postane negotov, noga klecne in pride do najpogostejšega vzroka nesreč - zdrsa," je še dodatno opozoril Jani Bele. Še posebno v teh dneh, ko so nevihte malodane vsakdanji pojav, je treba pred odhodom v gore upoštevati vremensko napoved in pot prilagoditi razmeram. Predvsem pa poleti načrtovati dosego vrha pred dvanajsto uro. "V naših gorah je zaradi podhladitve umrlo znatno več ljudi poleti kot pozimi," je še en dovolj zgovoren statistični podatek Janija Beleta.
Tako kot prejšnja leta bo tudi letos ponesrečencem v gorah na Brniku na voljo stalna dežurna helikopterska enota. Junija in septembra ob koncih tedna, julija in avgusta vsak dan. "Lani smo imeli 90 dežurnih dni, ki smo jih letos želeli povečati. Ni šlo, saj nam kronično primanjkuje gorskih reševalcev zdravnikov. Večina jih je že tako preobremenjena v svojih službah, ta prostovoljna 'služba' pa zahteva še dodatno znanje in napore. Na voljo imamo 14 zdravnikov in 37 reševalcev - letalcev," je povedal predsednik GRSZ Igor Potočnik. Med helikopterskim dežurstvom je lani posadka reševalcev opravila kar 83 akcij, kar pomeni skoraj eno na dan in tudi to govori o upravičenosti takega dežurstva. GRSZ ima 743 članov, od tega dobrih 600 aktivnih reševalcev, država jim jih "prizna" in sofinancira zgolj 430. Da je gorsko reševanje, ki je sicer prostovoljna, društvena dejavnost, čisto prava dodatna služba (a seveda neplačana), pove podatek o najbolj obremenjeni, tolminski enoti. Lani so imeli 80 posredovanj (skoraj četrtina vseh v državi!), na voljo imajo 60 do 70 reševalcev, ob koncih tedna so posredovali tudi po štirikrat v enem dnevu! Letos so samo zaradi jadralnih padalcev v enem dnevu posredovali petkrat, skupaj pa že tridesetkrat. In to ljudje, ki normalno hodijo v službe, v prostem času pa rešujejo življenja.
Primož Knez
Planinci v gorah bežijo pred strelami
Žurnal 24: "Planincem, ki pridejo do snežišč, svetujemo, naj ture raje prekinejo. V gorah je še vedno sneg in na osojnih legah se bo še obdržal. Nekateri še vedno smučajo pod Skuto in v okolici Triglava," je včeraj povedal Jani Bele, predsednik komisije za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS).
Pred začetkom poletne sezone planince opozarjajo na nevihte v gorskem svetu, saj so nekateri planinci prejšnje tedne že bežali pred strelami. Bele je izpostavil številna lanske nesreče, ki so se zgodile zaradi bolezenskih stanj, zato je planince pozval, naj ture prilagodijo svojim sposobnostim in načinu hoje.
Slab obet pred sezono
Letos so gorski reševalci posredovali že v 136 nesrečah, v katerih je šest planincev umrlo, med vzroki nesreč pa še vedno prednjačijo zdrsi in padci. "To je slab obet pred vrhuncem sezone," je še dejal Bele, saj so lani v istem času našteli 103 nesreče, v katerih je umrlo 13 planincev. Skupno je lani v slovenskih gorah ugasnilo 28 življenj.
Gorski reševalci: Vse več nesreč je v zraku
Slovenske novice: Skoraj vsakodnevno mediji poročamo o različnih nesrečah, v katerih so najpogosteje udeleženi padalci in zmajarji. Da je tako, potrjujejo tudi gorski reševalci. Število nesreč v gorah v zadnjih letih ostaja približno enako, medtem ko se povečuje število nesreč, ki so posledica različnih adrenalinskih športov in ne planinarjenja, so pred poletno sezono opozorili gorski reševalci.
Letos veliko več intervencij
In najpogostejši razlogi za nesreče? Izčrpanost in neprimerna fizična pripravljenost. Lani so gorski reševalci izvedli 346 reševalnih akcij, med katerimi je bilo okrog 60 gorniških nesreč. V Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS) opažajo, da je vsako leto več nesreč pri dejavnostih v zraku, porast nesreč pa je tudi pri drugih adrenalinskih športnih aktivnosti v gorskem svetu, to je med kolesarji, vozniki motornih sani, navadnih sani in štirikolesnikov. Posebej so pri tem obremenjeni reševalci v Tolminu, je pojasnil predsednik komisije za informiranje in analize Jani Bele.
V prvih petih mesecih letos so gorski reševalci opravili že 136 intervencij, kar je precej več kot v enakem lanskem obdobju, vendar so zabeležili manj smrtnih žrtev. Trenutno je nesreč zaradi slabega vremena manj, vendar ob izboljšanju vremenskih razmer predsednik GRZS Igor Potočnik pričakuje ponovno več aktivnosti v hribovitem svetu in s tem tudi več nesreč.
Lani umrlo 45 ljudi
Lani se je v gorah oziroma na težko dostopnih predelih ponesrečilo 386 ljudi, 45, med katerimi je bilo 28 gornikov, jih je umrlo. Posebej je lani na začetku leta ob veliki količini zapadlega snega izstopalo število nesreč zaradi plazov, v katerih je umrlo kar sedem ljudi. Glavno poletno sezono pa so zaznamovale nesreče na Prisojniku, kjer so lani umrli štirje ljudje. Veliko nesrečam je botrovala izčrpanost, saj se mnogi odpravijo v gore kljub bolezenskim težavam.
Počakajte, preden se lotite Triglava!
Treba je vedeti, da so nad 2000 metri nadmorske višine in v severnih pobočjih še vedno snežne razmere, je opozoril Bele in dodal, da morajo biti gorniki previdni tudi ob pojavljanju neviht s strelami. Pomembno pa je tudi, da prilagodijo izbiro cilja svojim sposobnostim in vremenskim razmeram. »Naj Triglav ne bo prvi gorniški cilj, ampak pojdimo postopoma od lažjih in krajših tur do daljših, zahtevnejših,« je pozval.