Nedeljski dnevnik: Zlatorogova pot, ena od šestih tematskih poti projekta Na lepše, ki vabijo popotnika k odkrivanju Slovenije
»Nekoč je bilo drugače kot sedaj, delali smo vsi za enega.« Nekako tako Minka opiše življenje na planini pred več kot petnajstimi leti. Iz njenih besed je razbrati, da je bilo takrat bolj prijetno, pa vendar se tudi sedaj vsako leto znova vrne na Planino v Lazu. Temu ne moremo reči zasvojenost, saj zasvojenost ponavadi nosi negativen predznak, gre za navezanost na hribe, klic, ki človeka vedno znova vabi k njegovi prvobitnosti.
Gospa, ki bi se ji v dolini vsi že spoštljivo klanjali, kaže na planini svoj svež in iskren obraz, na katerem je nekaj otroškega. Fotografirati se noče, obraz raje skrije med dlani in nadaljuje pripoved o tem, s kakšnimi težavami se srečujejo planšarji na planini, kako se 'oni na vrhu' premalo brigajo zanje in kako se morda ne bo nikoli več vrnila sem gor Dušan, moj vodič po bohinjskih planinah, mi pozneje pojasni, da jih večina vsako leto ponavlja enako, a se vedno znova vračajo na planine, kjer delajo in prodajajo skuto, sir in kislo mleko.
Vonj po polni preteklosti
Ko sem nam nekako le uspe posloviti od Minke, si ogledamo še stan gospe Tatjane, ki je v vsej Sloveniji vsekakor nekaj posebnega. Ohranjenega ima namreč takšnega, kakršen je bil nekoč. Elektrike in vode ni, tla so pokrita samo z deskami in med njihovimi špranjami se vidi v hlev. Njena postelja je t.i. medvedjek, velik dober meter in pol, kuha še vedno v kotlu in ko se ozreš kvišku, zagledaš skodle, skozi katere se vidi modro nebo. »Pa vam kdaj kaplja v stan?« se ne morem začuditi temu muzejskemu primerku. »Ah, ne. Ko dežuje, se skodle lepo poležejo druga ob drugo. Doslej sem videla v stanu le tri snežinke, ki so priplesale skozi streho,« odgovori Tatjana. Na hitro skočimo pozdravit še Anico, ki so ji koze letos še četrtič ušle na več kot 2300 metrov visok Debeli vrh. Tudi ona nima kaj lepega povedati o 'tistih na vrhu', povrhu vsega pa ji delajo preglavice še koze, ki jih po več dni ni v dolino, tako da ostane brez mleka.
Na najbolj razgledno planino
Na Planini v Lazu se z Dušanom in Marjano zadržimo kar tri ure in nad najvišjimi vrhovi za nami se modro nebo spremeni v sivo. Oprtamo si nahrbtnike in torbe ter odpravimo na dobro uro oddaljeno planino Krstenico. Pot je večinoma ravna in nezahtevna, na višini 1500 metrov je le še nekaj iglavcev, sopara narašča in kar naenkrat začutimo na koži dežne kapljice. Človek najprej pomisli na osvežitev, nato pa misli hitro preskočijo na možnost nevihte. Nebo je zaenkrat mirno, med kratko ploho tekamo od drevesa do drevesa vse do planine Krstenice, kjer se ploha umiri in se pokaže sonce. Planina Krstenica je ena izmed najbolj razglednih planin, tistih, s katerih se širi pogled na vse strani. Proti Bohinju, bohinjskih goram, goram nad dolino Krme in proti Pokljuki. Z vrha planine mi Marjana pokaže še dve izmed planin, ki so del Turistične sirarske poti - Uskovnico in planino Zajamniki, s katere pogosto fotografirajo Triglav, kot ga vidimo na koledarjih. Nato se podava do sirarne, v kateri Cilka izdeluje mlečne izdelke in vzgaja tudi podmladek za delo na planini. »Jaz pripravim samo kosilo, vse drugo naredijo otroci sami. Tudi v sirarni pomagajo,« pove. Njena sirarna je kot prava mlekarna, le da je nekajkrat manjša. Vse je snažno, čisto in urejeno, na sirih, ki zorijo v ločenem prostoru, pa so izrisani različni motivi, ki si jih zamislijo otroci. Tokrat je planina samevala. Le sem in tja je šel mimo planinec ali si naročil kozarec mleka. Cilka pove, da je bila prejšnji dan bila prava gneča in da se malce pozna, ker na planino ni ceste kot na Uskovnico ali Zajam-nike. Za Krstenico se pač treba potruditi, a če se potrudiš, si še dodatno nagrajen. Ali z razgledom, s kosom sira in skute ali pa le z umikom iz vsakdana.
www.bohinj.si
www.slovenia.info/nalepse
Turistična sirarska pot je nastala leta 2003 in nas vodi po planinah Pečana, Krstenica, Planina v Lazu, Velo polje, Konjščica, Uskovnica, Praprotnica ter Goreljek. Na njih se lahko naužijete naravnih lepot in kupite mlečne izdelke, kot so kislo mleko, skuta, sir, maslo in mohant Sirarji vse poletje preživijo na planinah in so tam tudi med tednom.
STO izvaja tudi akcijo BLIZU DOMA, BLIZU SRCA, s katero vabi Slovence k oddihu doma. Več o tem najdete na spletni strani www.slovenia.info/doma, kjer lahko tudi sodelujete v nagradni igri in si prislužite brezplačno letovanje v enem izmed slovenskih naravnih zdravilišč.