Polet.si - Katja Željan: ... in možnosti okužb največje
Klopni meningoencefalitis (KME) je bolezen osrednjega živčevja, ki jo povzroči vbod okuženega klopa in na zdravju pusti resne posledice. Slovenija sodi med evropske države z najvišjo stopnjo obolevnosti za KME, saj pri nas zboli v povprečju 300 oseb na leto. Največ obolelih beležita Koroška in Gorenjska, a porast okužb s KME v zadnjih letih zaznavamo tudi na področjih, kjer so bile v preteklosti manj pogoste, vključno z Goriško. Tu je po ocenah strokovnjakov cepljen zgolj odstotek ljudi.
Ivan Sedej je na lastni koži izkusil vse nevšečnosti vboda okuženega klopa. In ne le to: poleg tega je zbolel za najhujšo obliko KME. Hudim bolečinam v glavi, mišicah in sklepih je sledil padec v komo. »To se je zgodilo novembra 2005. Odpeljali so me v Ljubljano, kjer so odkrili, da imam KME. Po šestih mesecih zdravljenja se je moje zdravstveno stanje izboljšalo do te mere, da so me premestili v univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča, kjer se je zdravljenje nadaljevalo še pol leta. Zatem so me poslali v Staro Goro,« pripoveduje Sedej. Na vprašanje, kakšne težave je imel zaradi vboda okuženega klopa in KME, odgovarja: »Preden sem padel v komo, nisem mogel delati prav ničesar. Niti dihati niti se premikati, kot bi mi potrgali vse mišice. Tudi pozneje sem bil še dolgo časa na aparatih, da sem lahko dihal. Hranili so me izključno s tekočo hrano. Preden sem prišel na oddelek v Stari Gori, ki deluje v sklopu šempetrske bolnišnice, sem imel le 48 kilogramov. KME je resnično težka bolezen. Danes na srečo lahko hodim, a ne morem si zavezati čevljev, niti zategniti pasu. Imam pa dobro glavo in dobre noge,« optimistično pove Sedej, ki proti KME ni bil cepljen.
Bolezen številnih obrazov
Dr. Eva Brecelj, vodja službe za varstvo otrok in mladine v Zdravstvenem domu Nova Gorica, poudarja, da ima KME celo vrsto obrazov in da je takšen potek razvoja bolezni, kot ga je opisal Sedej, pri otrocih izjemno redek. »Dejstvo je, da se KME pogosteje pojavi pri odraslih. Približno dve tretjini odraslih, ki zbolijo, pa ne gresta po poti, ki jo je opisal pacient. Tudi pri otrocih do 15. leta je po podatkih iz literature tako hud potek bolezni prisoten pri nič do štirih odstotkih. V tej starostni kategoriji gre v 70 odstotkih za t.i. 'lahko' bolezen, čeprav je ta izraz mogoče sporen, saj imaš lahko tudi meningitis, pa stroka to uvršča med 'lahko' bolezen. Slednja se največkrat kaže skozi visoko temperaturo, hude glavobole, bruhanje in otrplostjo tilnika. Poleg 'lahke' bolezni poznamo se težko bolezen in najtežjo obliko bolezni. Čeprav je najtežjih oblik te bolezni pri otrocih resnično malo, pa se vse skupaj lahko konča s trajnimi okvarami in celo smrtjo, kar navaja tudi literatura,« opozarja pediatrinja.
Ker je KME virusna bolezen, zdravila proti njej ne poznamo, dodaja. Medicina tako omogoča zgolj t.i. simpotamtsko oziroma podporno zdravljenje, kjer pacientom podprejo osnovne življenjske funkcije in upajo na sprejemljiv razplet bolezni. »Ker zdravila zoper KME zelo verjetno še nekaj časa ne bomo dobili, je toliko pomembneje, da bolezen preprečimo. Načinov je več, najpomembnejši in najučinkovitejši je prav cepljenje. Sicer pa je čas od prisesanja klopa do prenosa virusa v človeka lahko izjemno kratek. Če smo klopa odstranili, to še ni garancija, da se virus ni prenesel na človeka,« izpostavlja Brecljeva. S primerom KME zaradi prenosa virusa s klopa se pri otrocih sicer še ni srečala. Po njenih besedah je pri najmlajših pogostejša borelioza, in sicer v blažji obliki. Poleg tega so obravnavali tudi nekaj otrok, ki so imeli razširjeno obliko borelioze, zdravljenje pa se je v teh primerih nadaljevalo v bolnišnici.
Najmanj tretjina z dolgotrajnimi posledicami
Po besedah Jurija Karapandže, specialista fiziatrije in in rehabilitacijske medicine, zaposlenega v oddelku šempetrske bolnišnice v Stari Gori, se letno srečujejo z dvema do tremi primeri pacientov z najtežjo obliko KME. »V teh primerih se posledice kažejo v motnjah govora, dihanja in gibanja, prihaja tudi do motenj vsakodnevnih življenjskih funkcij. Nekoliko več bolnikov srečamo v ambulanti, v teh primerih gre za lažje oblike KME. Najmanj tretjina do polovica bolnikov čuti dolgotrajne posledice, ki trajajo od pol leta do leta dni. V lažji obliki bolezen prizadene možganske ovojnice. Polovica teh bolnikov ima možnost, da popolnoma ozdravi. Ostala polovica ima poleg možganskih ovojnic prizadete tudi možgane in hrbtenjačo,« poudarja. Zdravljenje je v takšnih primerih usmerjeno v usposabljanje mišičnih funkcij ter moči za hojo in gibanje, najprej pa seveda v samostojno dihanje. Žal v nekaterih primerih pacienti ostanejo priklenjeni na aparate in so popolnoma odvisni od pomoči drugih, priznava Karapandža.
Dr. Marko Vudrag, predstojnik novogoriške območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, zato obžaluje, da imamo v državi tako majhno precepljenost proti KME, čeprav sodimo med evropske države z najvišjo stopnjo obolevnosti. »Čas za cepljenje je skozi vse leto. Nikdar ni prepozno. Cepljenje ne škoduje, ker to ni živo cepivo. Gre le za kapsulo virusa, ki pri človeku povzroči imunski odgovor,« zatrjuje. Cepljenje je sestavljeno iz treh odmerkov: prvi dozi cepiva mesec dni kasneje sledi druga, tretja pa v roku leta dni. »Čeprav dva odmerka predstavljata zelo visoko zaščito, 97 odstotkov in več, nista dovolj,« opozarja Vudrag, ki priznava tudi, da je cena cepiva v Sloveniji relativno visoka. »V Avstriji zavarovalnice krijejo del stroškov cepljenja. Avstrijci imajo zelo visoko precepljenost, kajti država se trudi, da ima svoje državljane zdrave,« poudarja. Navaja, da se lahko Avstrijci pohvalijo kar z 86 do 90-odstotno precepljenostjo. »Avstrijski primer je zgodba o uspehu. Slovenski primer je, žal, drugačen: bolj optimistični poročevalci pravijo, da imamo pri KME 12-odstotno precepljenost, mi pa mislimo, da se precepljenost giblje nekje med šestimi in sedmimi odstotki. To je odločno premalo. Zato bi radi naredili kampanjo, da bi se v prihodnje na tem področju vendarle nekoliko bolj približali Avstrijcem,« pravi.
Katja Željan