Gorenjski glas, nasveti - Jelena Justin: Stene Svete Ane (946 m) - Poraščen razglednik nad eno od točk Razširjene slovenske planinske poti. Delček poti bomo hodili po naravoslovni učni poti.
Včasih je v življenju pač tako, da se moramo za nekaj časa posloviti od vršacev. In ker je vsaka stvar v življenju za nekaj dobra, je tudi tak čas idealen za odkrivanje nižjih in lahko dostopnih vzpetin, hribov in kucljev po celi Sloveniji. Naš današnji bo eden takih, pa še žig Razširjene slovenske planinske poti bomo dobili. Navsezadnje se bomo povzpeli na hrib, ki kljub vsemu le ni tako neznan.
Pot nas bo vodila proti Dolenjski, točno v Ribnico, kjer bomo v središču mesta zavili levo, proti tovarniškim objektom Inlesa in Rika. Videti bo, kot da bi se peljali čez dvorišča tovarn, prečili bomo tudi železniške tire. Nadaljujemo kar naravnost, proti makadamski cesti, ko bomo opazili tudi prve smerokaze za Sveto Ano. Dobre štiri kilometre makadamske ceste, ki pelje mimo odcepa za odlagališče odpadkov, pa bomo pripeljali do izrazitega desnega ovinka, s katerega se vidi kmetija Seljan. Parkiramo vozilo in začnemo vzpon proti kmetiji Seljan, ki je hribovska kmetija s stoletno zgodovino, omenjena že leta 1823 v franciscejskem katastru, kjer je kot lastnik naveden Jože Oberstar, naslov pa Zapuže št. 5. Priimek in naslov se je ohranil vse do danes. Od kmetije se odpre pogled proti Ribnici, pa tudi cerkev svete Ane je precej dobro vidna. Sploh v teh jesenskih časih ima izletnik občutek, kot da do cerkve valovi umetniška paleta barv in se preliva v zvočno sobivanje. Rjavo, rumeno, rdeče, morda še kaj zelenega … in modro nebo.
Gremo mimo kmetije, kjer opazimo planinsko tablo Sveta Ana – položna pot. Takoj sem se vprašala, kje pa je strma pot, a so mi kasneje v koči razložili, da je to stara tabla in da je včasih direktno od kmeta Seljana vodila proti Sv. Ani strma pot, ki pa je danes opuščena. Torej, naša položna pot nas usmeri na širok kolovoz, ki se začne zložno vzpenjati. Kmalu nad kmetijo prečimo travnik, pot postane ožja in se rahlo strmeje vzpenja skozi gozd. Tabla naravoslovne učne poti nas opozori na predgorski bukov gozd. Prijetno vzpenjajoča se pot nas pripelje do mesta, kjer so nekoč delali kopišča in oglarili. Oglarjenje je bilo v preteklosti pogost način izkoriščanja gozdov, posebno v odročnih predelih, kjer bi spravilo manj vrednega lesa ne preneslo stroškov prevoza do trga. Višje se pot obrne proti zahodu in prek nekaj skal dosežemo kolovozno cesto. Pred nami je cerkev svete Ane. Prečimo cesto in se čez travnik povzpnemo do cerkve. Sv. Ana na Mali gori je z 920 metri nadmorske višine najvišje ležeča cerkev v ribniški župniji. Zaradi razgledne točke je bila tudi taborska cerkev. V bližini je namreč kresišče iz 15. stoletja. Kadar so Turki prodirali iz Bele krajine v Srednjo Kranjsko, so kresovi goreli po temle vrstnem redu: Vinica, Poljane ob Kolpi (hrib Perigel), Kostel (na gori Skrilj), Fridrihštajn nad Kočevjem, ali na Črnem vrhu nad Ložinami, Ribnica (pri sv. Ani), Ortnek (na Grmadi), Turjak (Sv. Ahac), Ig, Ljubljana. Od cerkve nadaljujemo do planinskega doma, ki je urejen na mestu nekdanje kmetije. Od doma nadaljujemo naprej po gozdni poti proti Stenam svete Ane. Vmes nas naravoslovna tabla seznani še z divjadjo, ki živi v okoliškem gozdu. Ja, med njimi sta tudi medved in divji prašič. Markirana steza nas usmeri levo, da dosežemo poraščeni vrh Sten svete Ane, ki je žal brez razgleda. Na vrhu je manjši stolp, zgrajen za potrebe zemljemerstva. Če z vrha sestopimo nazaj na markirano pot in nadaljujemo še naprej v levo, pridemo do razgledišča Sten svete Ane, kjer se nam odpre proti Dobrepolju, ki je bilo leta 2010 v celoti poplavljeno, na Struško dolino in Suho krajino. Z malce vremenske sreče bomo videli verigo Kamniško Savinjskih Alp.
Z vrha sestopimo po poti vzpona.
Nadmorska višina: 964 m
Višinska razlika: 364 m
Trajanje: 2 uri
Zahtevnost: 1 zvezdica
Jelena Justin