... pod Makalujem in njena narava, vzhodna nepalska Himalaja.
Predavanje prof. dr. Jurija Kunaverja, ob petdesetletnici 4. jugoslovanske alpinistične odprave na Makalu, 8481 m, bo danes, 25. aprila, ob 18. uri v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8/I v Ljubljani.
Predavatelj se je kot geograf in geomorfolog, skupaj z botanikom dr. Tonetom Wrabrom in zoologom Janezom Gregorijem, udeležil 4. JAHO, jugoslovanske himalajske odprave na Makalu po južni steni leta 1972 v vzhodnem Nepalu.
Petdesetletnica odprave je priložnost za obujanje spominov na raziskovalno delo v eni najlepših in nahzanimivejših himalajskih dolin in na pionirsko raziskovanje južne stene Makaluja, ki so se je lotii slovenski alpinisti. Stena je bila takrat premagana, vrh pa so dosegli šele na naslednji opdravi, leta 1975.
Predavatelj je v dolini raziskoval sedanje in preteklo stanje ledenikov ter njihove sledove v reliefu in sedimen tih. Na tej poti je mogoče spoznavati zveze med značilno himalajksko pokrovno tektovno zgradbo in reliefom.
Območje Makaluja in sosednjega Everesta je zavarovano kot narodni park, a civilizacija kljub temu neusmiljeno prodira tudi v najtežje dostopne kraje. Globalno segrevanje povzroča prehitro topljenje in manjšanje himalajskih ledenikov ter nastajanje in večanje ledeniških jezer, ki so izvor katastrofalnih poplav, imenovanih GLOF (Glacial Lake Outburst Floods). Do tega je prišlo tudi v dolini Baruna.
Prof. dr. Jurij Kunaver, rojen 13. junija 1933 v družini Pavla Kunaverja, je redni univerzitetni profesor v pokoju in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Najprej se je vpisal na Učiteljišče v Ljubljani (1959-1961), nato je študiral na Oddelku za geografijo FF v Ljubljani (1961–1974). Na Pedagoški akademiji Univerze v Ljubljani je bil docent (1974–1986), nato je na Oddelku za geografijo FF v Ljubljani predaval fizičnogeografske predmete (1986–2000), poleg tega je bil zunanji sodelavec-predavatelj na Oddelku za geografijo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Predaval je še na Katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede in na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehnične fakultete, oboje v Ljubljani. Zadnjih triindvajset let je predavatelj-mentor na Tretji univerzi v Ljubljani.
Bil je predsednik Društva za raziskovanje jam Ljubljana in Geografskega društva, oziroma Zveze geografskih društev Slovenije, bil je pobudnik in organizator številnih domačih in mednarodnih strokovnih srečanj ter pobudnik ustanovitve Geomorfološkega društva Slovenije ter Društva učiteljev geografije Slovenije, osnoval je revijo Geografija v šoli.
Objave obsegajo v glavnem geomorfologijo visokogorskega krasa, zlasti Kaninskega pogorja, geomorfologijo ledeniškega reliefa Julijskih Alp, geografijo gorskih območij, tudi geomorfologijo gričevnatega sveta, zemljepisna imena gorskih območij in didaktiko geografije. Je avtor srednješolskih geografskih učbenikov in regionalno-geografskih ter poljudnoznanstvenih člankov in samostojnih del. Uredil je več strokovnih in znanstvenih zbornikov ter revij. Sodeloval je pri pripravi TV serije o naravnih parkih Slovenije. Ustanovil in vodil je alpske mladinske raziskovalne tabore v Bovcu, je avtor več učnih naravoslovnih poti na Bovškem. Je častni član Geomorfološkega društva Slovenije in Društva učiteljev geografije Slovenije ter častni predsednik Zveze geografov Slovenije.
Dogodek prireja Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.