Metka Kern Trček: ... na Jakoba Aljaža
Tudi letos je ob obletnici prihoda župnika Jakoba Aljaža leta 1889 na Dovje potekala v Aljažev spomin. Dogodek v organizaciji Kulturno-umetniškega društva Jake Rabiča Dovje - Mojstrana, Planinskega društva Dovje - Mojstrana, župnije Dovje, Slovenskega planinskega muzeja, Turističnega društva Dovje - Mojstrana, Društva GRS Mojstrana in projektnega tima za vstop KS Dovje - Mojstrana v mrežo gorniških vasi je tudi letos pod Triglavsko severno steno privabil veliko ljudi.
< V okviru Aljaževih dnevov je tudi letos potekal Gustlnov pohod. (Foto: Janez Pečar)
Jakob Aljaž se je v 38 letih, kolikor je živel in deloval na Dovjem, zapisal v zgodovino Slovencev. V dovški fari je z domačini poprijel in zgradil vodovod, ustanovil je prosvetno društvo, dal je pobudo za gradnjo kulturnega doma, prenovil cerkev svetega Mihaela in župnišče, bil je srčen dušni pastir in razgledan vodnik v boljše, naprednejše čase. Od občin Dovje in Mojstrana je 15. aprila 1895 za en goldinar kupil 16 kvadratnih metrov zemljišča na vrhu Triglava in postavil stolp. V Vratih je dvakrat zaman gradil Aljažev dom, saj so snežni plazovi obe koči porušili. Tretjič je preudarno izbral prostor, kjer Aljažev dom stoji še dandanes.
Prvi, o katerem je letos tekla beseda, je bil alpinist Joža Čop, rojen leta 1893, istega leta kot Slovensko planinsko društvo. Pravi kaveljc je bil, saj je pri 52 letih s Pavlo Jesih splezal prvenstveno smer Čopov steber v Triglavski severni steni. Prvi večer je kustosinja Natalija Štular radoživega šaljivega junaka z vso pestrostjo predstavila v sliki in besedi v dvorani Slovenskega planinskega muzeja.
Večer v Aljaževem prosvetnem domu na Dovjem je bil posvečen dokumentarnemu filmu Slovenci v Kanalski dolini, ki odstira tančice preteklosti. Kot smo videli v filmu, so borci za severno mejo odigrali ključno vlogo pri določanju naše bližnje državne meje. Tudi drugi zgodovinski dogodki so močno vplivali na življenje slovenske skupnosti v zamejstvu. Avtorja filma Mateja Cuznar Zadnik in Matjaž Podlipnik (Zasebni zavod SiKult) sta po predvajanju filma na oder povabila goste, Slovence iz zamejstva ob alpski tromeji, s katerimi navezujemo pristne prijateljske stike. V filmu sta sodelovala Rudi Bartaloth iz Ovčje vasi, gonilna sila Središča Planika, in Osvald Errath iz Ukev, ki sta se z veseljem odzvala vabilu ter stopila na dovški oder. Tokrat je od glavnih ustvarjalcev filma manjkal Matjaž Arih, ATM TV Kranjska Gora, te dni polno zaseden, pa tudi dr. Rafko Dolhar, ki pravkar praznuje 90. rojstni dan. Lahko smo veseli, da je s koroškimi Slovenci stkana močna naveza, ki jo osebno predstavlja Simon Trießnig iz Loč ob Baškem jezeru. Koroški pevski zbor, trinajst zavednih Slovenk in Slovencev iz južne Koroške, je pod njegovim vodstvom ubrano zapel slovenske koroške pesmi, med njimi tisto najlepšo in nepogrešljivo Rož, Podjuna, Zila.
Druženje v senci Aljaževega doma
Prelepo nedeljsko jutro je bilo kot nalašč za tradicionalni Gustlnov pohod, ki ga vsako leto pripravi PD Dovje - Mojstrana. Pohodniki smo se odpravili po poti od Aljaževega doma pod Triglavsko severno steno na sedlo Luknja, k bivaku pod Luknjo. Nazadnje so nas domači planinski gostinci nadvse prijazno postregli v senci Aljaževega doma.
Sveti Klemen v Mojstrani je zadnja leta zelo osamljen. V nedeljo pa ni bilo tako, bil je nadvse obiskan. Pri svojem zavetniku je v nedeljskem popoldnevu kot slavček zapel tenorist Klemen Torkar. Ob spremljavi Bande citrarske so se naših ušes dotaknili čudoviti zvoki najlepših slovenskih melodij.
Tenkočutno poglobljeno doživetje, polepšano z zvoki citer in petjem opernega pevca, se je nadaljevalo tudi pri sveti maši, s katero so bili 31. Aljaževi dnevi končani.
Upamo, da Aljažev duh še preveva naše kraje, ljudi in dejavnosti. Letošnje prireditve so bile dobro obiskane, prevladovalo je dobro razpoloženje, spremljala jih je prečudovita narava, obžarjena s soncem. Hvala, Aljaž, oče naroda! Še naprej navdihuj ljudi dobre volje ter vžgi v srcih ljubezen do kulture in narave v raju pod Triglavom.