AO Rašica - Jana Štenkler: Pred nami je bil prelep vikend ...
... in načrtovana je bila tura v Triglavski severni steni.
V navezi z Miro in Fjodrom smo se v soboto ob 4.30, zaradi Mirinega nagnjenja k zamujanju, dobili skoraj pred ferajnom, no na travniku, kjer so potekali letošnji izpiti, ker je bil Fjodr mnenja, da se bo ob taki uri mogoče gibal kakšen čudn folk okrog ferajna. Napokamo se v Mirin avto in se odpeljemo v Vrata.
Parkirišče je bilo nabito z avtomobili, tako, da smo komaj dobili prostor. Zvečer mi je bilo jasno, zakaj. V soboto je bilo 245 let od prve osvojitve Triglava in za povrh vsega še idealno vreme za hribe.
Hitro smo pod steno, vendar nismo prvi.
Pred nami je že nekaj navez, pa tudi za nami še prihajajo, z nami vštric pa skupina iz Vipave(Tine, Jacques, Buba in Anže). Od začetka nama Fjodr pove, da je naša smer - Kratka Nemška smer z izstopom Zimmer-Jahn, dolga, a vendar se da veliko poplezati brez varovanja.
Odločimo se, da bomo prvi del nenavezani, pri tem pa naju Fjodr skrbno nadzoruje in velikokrat povpraša, če se počutiva uredu.
Za nami nam sledi primorska četica mušketirjev, ki zaradi pomankanja alpinistov vzpone kar sami nabirajo. Umetniške duše, ki že pri drugem cugu zvijajo šesti čik. Fjodr malo skeptičen preverja tudi njihovo plezanje in varovanje. Kmalu sva z Miro že navezani in Fjodr v prelepem vročem dnevu lahkotno vleče cuge, enega za drugim. Mira od cuga do cuga klepeta vedno z drugim primorcem, in je vmes celo mnenja, da so tinder in podobne “fore” popolnoma brezvezne, saj je v hribih vedno dovolj ponudbe, časa, da izveš vse, kar te zanima in narediš selekcijo.
Nasproti Nemškega gradu, pod rumeno steno, pogovor teče o navezah v drugih smereh in kamenju, ki se stalno vali. Tudi Fjodru je priletel na nogo, pa potem še enemu od primorcev, tako, da smo vsi malo prestrašeni in nas vsak zvok, ki bi bil podoben padajočim kamnom, prestraši. Z Miro se vsakič stisneva k steni. Primorci se odločijo narediti sidrišče malo višje od nas. Fjodr štarta v razpoko, ko kar naenkrat nekaj leti po zraku proti nama z Miro. V strahu se stisneva, primorci pa zakričijo: “Paziiii, tuneee”. Z Miro pogledava in tri konzerve riomare pate so pristale direkt zravn naju. Če Jezus spreminja vodo v vino, midve spreminjava kamne v Insalatissime Riomare. No malica ni zletela v dolino, zato na Nemškem turncu naredimo postanek.
Dan je tako popoln in brez vetra, zato Fjodr “ chat-a” z eno od rašiških navez nekje tam v steni. Spravimo vrvi in nadaljujemo. Nekaj lažjega poplezavanja, kjer Fjodr niti za minuto ne pogleda stran od naju. Vmes se še malo navežemo zaradi boljšega občutka in že smo hitro na zadnjem delu. Primorci nas vmes dohitijo in prehitijo.
Fjodr potegne zadnji cug. Z Miro narediva beto pri zadnjem bolderčku(bolj basanje čez skalo) in izstopimo iz naše smeri. Na obraz si napacam sončno kremo. Prilezemo na pode in pozdravi nas vroče sonce. Malo levo, malo desno hodimo od oznak za turno smučanje da ulovimo pot. Čaka nas vroč in dolg sestop. Z Fjodrom nama gre sonce rahlo na živce, zato bi najraje poletela v dolino.
Pogled proti Triglavu nam da misliti, da se tam gor danes res nočemo znajti. Horda ljudi se gužva po tistih zlizanih skalah, da bi na ta dan osvojila Triglav. Mira stopa previdno po poti in naju skuša loviti, zato se vmes rahlo zgrešimo. Na srečo Mira odlično razmišlja in se zato hitro najdemo. Ko naju s Fjodrom že preveč srbijo prsti, se zmenimo, da se dobimo v dolini. Letiva do vode, kjer si namočiva noge, uleževa in počkava Miro. Vsi trije odrvimo do koče, kjer sledi pravi zaključek ture z analizo in osvežitvijo iz hladilnika.
No naši primorci so po splezani smeri dan nadaljevali nekako takole: ufff po mukotrpnem prečenju reliktov triglavskega glacieretta, ostudno pregreti in že od prej odprti kokakolims kredarice, slalomiranju med poltretji ducat močno hordo opremsko podhranjenih čehov in basanju s haribo črvi, ki smo vam jih obljubljali že pod turncem, smo okrog 17ih prečili vrh očaka in se okrog 19ih zaredili pri oskrbniku Marijanu, ki je palačinke pekel, kot da se bo zadnjič jedlo.
Naslednji dan pa čez Luknjo na terapijo v triglavsko bistrico in govejih nog na pojedino na Jesenice.
Hvala Fjodr za čudovit, nasmejan in sproščen dan v Triglavski steni
Plezali smo: Mira Petek, Jana Štenkler in Fjodr