MigiMigi - Matjaž Šerkezi: ... je obvezen del opreme v nahrbtniku, ...
... pa če se v gore odpravljamo peš, s kolesom, turnimi smučmi.
Sam jo imam vedno s sabo, tudi če grem na izlet kar tako, na hitro in na kratko. Seveda upam, da je ne bom nikoli uporabil, ampak nesreča nikoli ne počiva in ni nujno, da se zgodi meni. Lahko naletimo na planinca, ki se je poškodoval ali pa na nekoga, ki se mu je naredil žulj in mu bo manjši obliž olajšal pot v dolino.
Torbica prve pomoči – kaj vse naj bo v njej?
V torbici prve pomoči naj bo vedno material, ki ima še veljaven rok uporabe (povoji, ki so spremenili barvo z bele na zeleno, niso več uporabni). Redno dopolnjujmo in obnavljajmo porabljeni sanitetni material in zdravila.
Planinska zveza Slovenije je v sodelovanju s Tosamo sestavila osnovni osebni komplet prve pomoči za planince. Priporočamo ga vsakemu obiskovalcu gora kot del obvezne opreme.
Modra torbica na zadrgo in z možnostjo pripenjanja na pas ali nahrbtnik s pomočjo ježka ima natisnjen logotip Planinske zveze Slovenije in vsebuje:
- prvi sterilni povoj TIP I (1 kos),
- zloženec – kompresa iz gaze 5 x 5 cm, sterilna (4 kosi),
- vpojna gaza 0,4 m², sterilna (2 kosa),
- povoj Vivaplast 8 cm x 4 m (1 kos),
- obliži Vivaplast Universal (10 kosov),
- obliži Vivaplast Cool care – obliži (5 kosov),
- Micropore lepilni trak, 2,5 cm x 9,1 m (1 kos),
- trikotna ruta 100 cm x 100 cm x 140 cm (1 kos),
- varnostna sponka (3 kosi),
- razkužilni robček (2 kosa),
- seznam vsebine (1 kos).
Vodnikom in tistim, ki se podajajo na daljše in zahtevnejše planinarjenje svetujemo nakup vodniškega kompleta prve pomoči, ki ga najdete v spletni trgovini Planinske zveze Slovenije.
Najpogostejše poškodbe v gorah
Najpogostejše poškodbe v gorah so poškodbe spodnjih in zgornjih okončin. Govorimo o čisto navadnih praskah, ki jih je treba očistiti s čisto vodo in sterilno pokriti. Sam običajno manjše praske pustim kar odprte, da se sušijo na zraku in soncu.
Huje je, če pride do zlomov. Takrat moramo ravnati mirno, ud imobilizirati, ga narediti negibnega. V osnovi ločimo zlome na odrte in zaprte:
- zaprtim zlomom – površina kože ni prekinjena;
- odprtim zlomom – površina kože je prekinjena (vidna je rana na mestu zloma).
Odprtih zlomov ni težko prepoznati, pri zaprtih zlomih pa moramo biti pozorni na oteklino oziroma bolečino na mestu zloma in omejeno gibljivost prizadetega uda. Ni nujno, da so pri zlomu prisotni vsi omenjeni znaki. Če obstaja sum na zlom, ravnajmo tako, kot da je prišlo do zloma!
Ukrepi ob zlomih
Če gre za odprt zlom, najprej ustavimo krvavitev in/ali rano obvežemo, sicer prizadeti ud imobiliziramo. Imobilizacija ni potrebna, če je poškodovani v smrtni nevarnosti, če ga ne bomo premikali ali so v bližini reševalci. Zadnji dve možnosti sta v gorskem svetu malo verjetni, zato bomo mesto zloma imobilizirali.
Glede na ud, ki je poškodovan, uporabimo različne načine imobilizacije. Vsem je skupno naslednje:
- v negiben položaj moramo spraviti oba sosednja sklepa glede na mesto poškodbe;
- imobiliziramo v položaju, ki poškodovancu povzroča najmanj bolečin;
- imobilizacija mora biti nameščena čvrsto;
- pri imobilizaciji poškodovan ud vlečemo rahlo narazen (za to sta potrebna vsaj 2 reševalca);
- poškodovanih kosti NIKAKOR ne poskušamo naravnati;
- imobiliziramo lahko ob nepoškodovan ud, palice, cepin ...;
- obleko odstranimo samo v primeru, ko gre za odprt zlom, in je treba ustaviti krvavitev ali obvezati rano;
- po imobilizaciji naj bo poškodovani ud rahlo dvignjen, kar prepreči dodatno otekanje.
Previdno ravnanje pri krvavitvah
Pogoste so tudi krvavite, ki lahko povzročijo smrt poškodovanca v kratkem času.
Delimo jih na:
- zunanje – so dobro vidne in pogosto jih lahko zaustavimo;
- notranje – težko prepoznamo in jih tudi ne moremo ustaviti (pogosto je na koži vidna samo modrica, v notranjosti pa je prišlo do obsežne krvavitve).
Pri zunanjih krvavitvah najprej pritisnemo na mesto krvavitve. Pri obsežnejših krvavitvah najprej izvedemo pritisk na področno arterijo in tako preprečimo dotok krvi v prizadeti del okončine. Pri pritisku nam lahko pomaga (če je tega sposoben) tudi poškodovanec sam. Za kompresijsko obvezo najprej uporabimo sterilno gazo/kompreso. Če te ni, lahko uporabimo npr. del oblačila. Če je možno, poškodovani del dvignemo nad raven srca, da je pretok krvi manjši. Nato naredimo kompresijsko obvezo.
- Čez sterilno gazo/kompreso naredimo dva ovoja s povojem.
- Na gazo/kompreso položimo predmet, ki bo služil za kompresijo (npr. neodvit povoj, žepni nož, deščico ...).
- Naprej povijemo s povojem.
-
- Kompresijska obveza ne sme biti premočna, saj lahko pride do odmrtja tkiva pod prevezo. Zato moramo okončine pod kompresijsko obvezo redno preverjati (sprašujemo, kaj občuti bolnik, če ga pobožamo, ali čuti mravljinčenje, opazujemo barvo tkiva pod obvezo). V primeru premočno zategnjene kompresijske obveze jo popustimo. Če se krvavitev ne ustavi, moramo kompresijsko obvezo popraviti. Po namestitvi takšne obveze krvavečo okončino imobiliziramo enako kot da gre za zlom.
Pri notranjih krvavitvah sami ne moremo zaustaviti krvavitve in čakamo na strokovno pomoč.
Poškodovanca namestimo v položaj z nizkim vzglavjem in dvignjenimi nogami, zaščitimo ga pred mrazom, ne dajemo mu piti ničesar (če pričakujemo transport šele po 2 urah ali več, lahko damo vodo, čaj ali kavo po požirkih na 10–15 min; ALKOHOLA NIKAKOR NE PONUJAMO!) in redno preverjamo stanje okončine pod kompresijsko obvezo.
ideoposnetek je namenjen za uporabo na delavnicah prve pomoči z naslovom Samo eno življenje imaš.
Prikazuje namestitev kompresijske obveze. Primeren je za otroke nižjih razredov osnovne šole.
Ob nesreči v gorah pokličemo center za obveščanje na številko 112 in navedemo naslednje podatke:
- KDO kliče,
- KAJ in KJE se je zgodilo,
- KDAJ se je zgodilo,
- KOLIKO je ponesrečencev in KAKŠNE so poškodbe,
- KAKŠNO pomoč potrebujete.
Na pomoč lahko pokličete s pomočjo mobilnega telefona ali UKV radijske postaje, ki so v planinskih kočah.
Smo vas prestrašili? Ne, želimo le, da bodo vaši obiski gora polni doživetij in da se boste radi vračali v svet Zlatoroga, Divjih žena, Vilinov in Bergmandlca. Planinstvo je rekreacija, ki dobro vpliva na srčno-žilni sistem in s tem na osnovno počutje, blaži posledice stresa in ljudem na obraze "riše" veselje.
Avtor: Matjaž Šerkezi, gorski reševalec, alpinistični inštruktor in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije