13. februarja 1944 se je na to najvišjo ameriško goro povzpel Tibor Sekelj in tako za 16 let prevzel jugoslovanski višinski rekord. Nekaj zapisov ... 
TIBOR SEKELJ: VIHAR NAD ACONCAGUO. Prevedel N. K. Mladinska knjiga 1958. 209 str., 450 din, polplatno.
V založbi Mladinske knjige je izšel kot prvo delo iz obširne andinistične literature prevod knjige Tempestad sobre el Aconcagua. Pisatelj jo je posvetil spominu junakov, ki jih je pognalo v smrt hrepenenje po višinah. Aconcagua je najvišji vrh in edini sedemtisočak na ameriški celini (7035 m), pa je že zgodaj pričel vabiti k sebi znane alpiniste. Najprej se ga je lotil Giisfeldt l. 1883, vendar ni uspel in je prvi dosegel vrh dne 14. I. 1897 slavni švicarski gorski vodnik Mathias Zurbriggen (v sklopu odprave Angleža Fitz Geralda). Drugi, nič manj slavni vodnik Maquinaz je moral naslednje leto odstopiti malo pod vrhom zaradi silnega viharja, kasneje so bili na vrhu razen domačinov, Argentincev in Čilencev, alpinisti iz Evrope — Švicarji, Nemci, Avstrijci, Poljaki, Italijani, Francozi in dr. Od prve žrtve Aconcague Avstrijca Kaspareka, pred pribl. 60 leti, pa do junaka te knjige G. Linka, ki je zmrznil po svojem petem pristopu skupaj z ženo in še enim tovarišem, je zahtevala Aconcagua precej človeških življenj, med njimi tudi Slovenca Kastelica.
Plezalsko gora ni težavna. Do višine pribl. 4000 m in deloma tudi više je dostopna z mulami, naslednjih 3000 m z vmesnimi postajami Trg mul, Kondorjevo gnezdo in Linkova hiša je šodrasta strmina. Sneg se prične šele v višini pribl. 6000 m. Težave povzročajo v glavnem samo pomanjkanje kisika na zadnjem delu poti in siloviti viharji, ki se sprostijo v neugodnih vremenskih razmerah z vso divjostjo. V knjigi sta popisana predvsem dva pisateljeva vzpona na vrh. Prvi, ki ga je izvršil v družbi dveh tovarišev iz Linkove ekspedicije, malo preden je Link tragično končal svoje življenje, in drugi, ko je šel z ekspedicijo argentinske vojske iskat trupla ponesrečencev. Linka, o katerem pravi pisatelj, da je imel od vseh reči na svetu najrajši gore, od vseh gora pa Aconcaguo, in njegovo ženo so našli malo pod vrhom. Mimogrede razglablja pisatelj o pomenu in nagibih alpinizma in razvija deloma svoje misli, ki ga razodevajo bolj kot planinskega esteta kakor pa alpinističnega borca, kar dejansko tudi ni, čeprav sta občudovanja vredni njegova zdrava življenjska sila in odpornost. Knjiga, ki je opremljena z avtorjevimi izvirnimi fotografskimi posnetki, ne sega nad povprečje potopisov te vrste, je pa zanimiva in vredna branja že zaradi tega, ker odkriva za nas nov svet in ker nazorno kaže nevarnosti, katerim se izpostavljajo za gore navdušeni pa deloma premalo vešči in ne dovolj opremljeni planinci.
S. H.
PV - 1958/11, 619, Iz literature - Tibor SEKELJ: Vihar nad Aconcaguo, Stanko Hribar