Delo, Šport: ... Čakali samo na dan z lepim vremenom | Alpinistične novice ...
Zadnja naveza naše odprave »Lotse 81« bi bila prisiljena na povratku z vrha bivakirati, kar pa bi pomenilo skoraj zanesljivo smrt
LJUBLJANA - Južna stena Lotseja (8511 m) je bila preplezana, ko je naveza Knez-Matijevec dosegla rob stene. Na greben v pravem pomenu besede plezalca sicer res nista stopila, ker bi bilo to prenevarno zaradi snežnih opasti, toda po skalah sta splezala kar precej nad najnižjo točko grebena. Da bi prišli na vrh po zamišljeni smeri, pa bi potrebovali vsaj en ves dan lepega vremena, takega da bi bilo mogoče kolikor toliko normalno plezanje tudi na višinah nad 8000 m. Lepega vremena pa je bilo letos v vsem predmonsunskem obdobju na področju, kjer je delovala odprava »Lotse 81«, le tri ali štiri dni. Pa še ti, žal, niso bili v obdobju, ko bi naši alpinisti lepo vreme najbolj potrebovali.
To so ugotovitve, ki jih je mogoče povzeti iz prvih pogovorov z udeleženci jugoslovanske alpinistične odprave »Lotse 81«. O tem, kako je bilo v steni zadnje dni, pa je nekaj podrobnosti še posebej orisal udeleženec zadnje jurišne naveze Franček Knez.
»Ker sva z Matijevcem že dobro poznala razmere v višinskih taborih, sva se odločila za vzpon v skokih. Iz prvega višinskega v trojko, potem v štirico in iz nje direktno v najvišjega, v tabor 6, ki je stal nekako v višini 8000-8050 m. Tabor dve sva izpustila, ker je bil sila neudoben, ves čas je kapljalo s stropa, petica pa je bila celo prav nemogoča, šotor je nenehno zasipal sneg.
Ko sva bila v taboru 3 (6800 m), so se Podgornik, Štremfelj in Zaplotnik že pripravljali za povratek. Povedali so, da so razmere nad 8200 m naravnost nemogoče: sipek sneg se hudo predira, divja izredno močan veter in vrhu vsega bi bilo potrebno še nekaj časa plezati prek težkih skalnih odstavkov, preden bi dosegli lažjo snežno raz, ki vodi na vrh. Za vzpon na vrh Lotseja bi zato potrebovala vsaj en dan lepega vremena, tega pa letos v našem delu Nepala ni bilo. Vsak dan je snežilo, vsaj od 11. ali 12. ure naprej.
Kaj sva hotela? V takem, vremenu bi bila vsaj na povratku z vrha prisiljena bivakirati, to pa bi pomenilo skoraj zanesljivo smrt. Odločitev je bila zato lahko le ena - ne navzgor, temveč v levo, pod vršno steno na greben, da s tem potrdimo dejstvo, da smo južno steno Lotseja v celoti preplezali.
V ponedeljek 18. maja sva se na sklepni vzpon pričela pripravljati že okoli treh ponoči, iz T 6 pa sva krenila ob svitu. Najprej strmo navzdol, po vrvi sva se spustila okoli sto metrov, potem pa po prečnici v levo. Bila je resnično delikatna. Če bi se sprožil plaz, bi bilo verjetno po nama, saj se nama je vdiralo do pasu in še čez. Potem pa je zmanjkalo še kisika - bombe so se prehitro praznile, ne vemo pa zakaj. Napredovanje navzgor proti grebenu je bilo potem resnično eno samo hudo garanje. Še dodatna ovira pa so bile opasti na zastrugih, zaradi katerih sva oba po enkrat tudi »frčala«, ker so se rušile.
Kako prav, da se nisva odločila za vzpon na vrh! Tega dne je namreč začelo snežiti že okoli desete ure. Res, izbrali smo si edino realno možnost in tudi dosegli, kar smo hoteli. Gledala sva celo v Solo Kumbu, kjer sva pred dvema letoma hodila z odpravo na Everest.
Sestop v tabor 4 je bil krona vsega. Že davno sva bila brez kisika, ki v tistih višinah kolikor toliko olajša gibanje in če bi le za hip popustila, če bi npr. zaradi preutrujenosti samo za trenutek zadremala, sem prepričan, da se ne bi nikdar več zbudila. Pa sva zdržala, toda v štirico sva prišla šele naslednjega dne dobre tri ure po polnoči.
Za konec lahko še rečem, da smo napravili najbrž največ, kar je bilo doslej splezanega v Himalaji. In - če bi bilo lepo vreme, bi šel na vrh. Oba sva se počutila odlično«.
Veliko bo še priložnosti za oceno dosežka odprave »Lotse 81«. Kmalu lahko pričakujemo prve ocene tujih strokovnjakov. Tistih, ki realno ocenjujejo dosežke našega alpinizma, pa tudi tistih, ki so že nekajkrat pokazali, da nam zavidajo, oziroma, da preprosto ne morejo razumeti, kako se lahko majhen narod loteva problemov kot so južna stena Makaluja, zahodni greben Everesta, južna stena Lotseja. Problemov, v katere pred našimi niso ugriznili tudi veliki alpski narodi s precej večjo tradicijo v Himalaji in seveda tudi povsem drugimi ekonomskimi možnostmi.
Razpoloženje vseh je morda najlepše označila A. E. Hawleyeva, osrednja osebnost Katmanduja glede poročanja o dosežkih v Himalaji, ki je dajala: Z doseženim ste nam vsem pripravili silno presenečenje.
FRANCI SAVENC
V 16 postajah GRS je več kot 500 članov
Gorski reševalci za tesnejše sodelovanje s civilno zaščito - Še naprej Bine Vengust
LJUBLJANA - Na zboru delegatov slovenskih gorskih reševalcev je bilo poleg 56 delegatov še veliko gostov ter predstavniki sekretariata za narodno obrambo, za zdravstvo, RSNZ, UJV in drugih institucij. Osnova razprave je bil srednjeročni načrt, problematika (v ospredju so težave s prenosnimi radijskimi postajami) in tesnejše sodelovanje s sorodnimi organizacijami. Zavzeli so se za tesnejše sodelovanje s civilno zaščito. Seveda pa niso pozabili tudi na svoje zaslužne člane. Za 25 let požrtvovalnega dela je zlati častni znak prejel Ernest Štoklas iz Celja.
V Sloveniji je 16 postaj Gorske reševalne službe, ki združujejo 578 članov, od katerih jih je kar 345 z najvišjo usposobljenostjo. Postaje so razporejene po vsej Sloveniji, niso pa seveda enako obremenjene. Z akcijami je prav gotovo najbolj mojstranška, ki jih je imela lani kar 18 (z blizu 1.900 urami dela) od 83, kolikor jih je bilo v naših gorah brez pomoči na smučiščih. Kamniška in bohinjska postaja sta imeli po 10 akcij itd. To pa seveda ne zajema preventivnega dela, ki se ga sploh ne da izmeriti.
Komisija za GRS pri PZS dela v več podkomisijah - za vzgojo, izobraževanje in tehniko, (vodja Marjan Salberger), za plazove (Pavle Šegula) za opremo (Stane Veninšek), zdravniško (Andrej Robič) ter za letalsko reševanje (Milan Domadenig). Dosedanji vodje bodo komisije vodili še v naprej, prav tako bo Bine Vengust še naprej načelnik celotne komisije, le sekretarske posle je Danilo Škerbinek po 14 letih predal Andreju Grasselliju.
Seja GO PZS preložena
Seja glavnega odbora PZS, ki je bila napovedana za to soboto, je preložena za tri tedne, na 27. t. m. Na tem srečanju predstavnikov slovenskih planincev bo osrednja točka sprejema srednjeročnega načrta. Seveda pa bo potrebna razprava tudi o zaključnem računu in finančnem načrtu za letos, o poročilu IO PZS, predlogu za nagrade ter priznanja in drugem. Za sprejem je pripravljenih tudi nekaj pravilnikov ter zasnova statutarnih sprememb. Posebna točka dnevnega reda bo namenjena letošnjemu dnevu planincev, akciji za razširitev Kredarice in odpravi »Lotse 81«.
Novice o delu PZH
Tradicionalno orientacijsko tekmovanje za memorial Janka Mišica, ki ga prireja PD Japetič iz Sambora, je bilo prav gotovo eno najbolj množičnih. Sodelovalo je 109 tričlanskih ekip. Med pionirji so bili najboljši člani PD Tuhobič z Reke, pri mladincih Orientacijski klub Maksimir, pri članih PD Ravna gora iz Varaždina pri starejših pa PD Vihor - Zagreb.
V nedeljo 17. maja so odprli novo planinsko, zavetišče pod Dugim vrhom v Hrvatskem Zagorju. Zanimivo je, da so zanj preuredili kar star železniški vagon. V njem je 10 skupnih ležišč in dnevni prostor. Zavetišče, ki ga je uredilo PD Drugi vrh je od Varaždina oddaljeno devet kilometrov.
V založbi NIŠRO - Varaždin sta izšli spet dve zanimivi karti. Za Žunbaračko gorje (Goranci, Samborsko gorje in JZ del Medvednice) jo je v merilu 1:50.000 pripravil Zlatko Smerke (cena je 100 din), ki je s tovariši tudi avtor karte Slavonskog gorja. Obe ediciji je mogoče naročiti pri založniku: 42000 Varaždin, Trg republike 21.
Neumorni Reinhold Messner
Reinhold Messner, ki ne pozna finančnih zadreg, da se lahko loti uresničevanja katere koli svojih zamisli, je spet v Himalaji, točneje v Tibetu. S tovariši namerava posneti film in se v alpskem stilu povzpeti na 8012 m visoko Šiška Pangmo. Lotili se bodo severne stene, računajo pa na vzpon brez uporabe dodatnega kisika. Po kratkem predahu v domovini, bo potem že avgusta odpotoval pod Čamlang (7317 m, Nepal), jeseni pa nameravata z Angležem Scotom opraviti še prvo prečenje Makaluja (8481 m) z vzhoda na zahod.
30 let komisije za opremo in varnost UIAA
Na Bledu so se zbrali zastopniki dvanajstih držav
BLED - Komisija za opremo in varnost pri mednarodni uniji za alpinizem (UIAA) je 30-letnico obstoja proslavila med zasedanjem na Bledu, kjer je bil tudi ustanovni sestanek tega telesa mednarodne alpinistične organizacije. Komisija, v kateri je ves čas sodeloval tudi njen soustanovitelj prof. dr. France Avčin, je v tridesetih letih opravila veliko delo, kar so te dni na Bledu poudarili zastopniki dvanajstih držav.
Navzoče je na Bledu pozdravil predsednik Planinske zveze Slovenije inž. Tomaž Banovec, med gosti pa so bili tudi član predsedstva SR Slovenije dr. Marijan Brecelj, častni predsednik PZS dr. Miha Potočnik in predsednik SO Radovljica Polde Pernuš.
Člani komisije, ki je na Bledu zasedala od četrtka do nedelje, so v soboto obiskali Vrata.
Dostopi na Snežnik označeni
Dom na Sviščakih stalno oskrbovan, na Snežniku v sobotah in nedeljah
ILIRSKA BISTRICA - Planinsko društvo Ilirska Bistrica je svojo postojanko na vrhu Snežnika (1796 m) odprlo za vse obiskovalce ob sobotah in nedeljah, že julija pa bo koča oskrbovana vsak dan. Večje skupine naj obisk najavijo društvu ali pa kar oskrbnici Loti Žnidaršič na Prešernovi 6 v Ilirski Bistrici.
Markacijski odsek društva bo kmalu na novo označil vse dostope na Snežnik, pa tudi vse poti, ki vodijo čezenj. Še posebej priporočajo kot izhodišče Grdo drago in stezo, ki vodi od tam čez Mali Snežnik.
Za ljubitelje snežniških gozdov pa je vsekakor pomembno, da je od 1. junija stalno oskrbovan planinski dom na Sviščakih pod Snežnikom (1242 m), kjer lahko dobe prenočišče in dobro jedačo tudi manjše nenapovedane skupine. Za večje skupine in organizirane izlete pa žele, da obisk napovedo društvu v Ilirski Bistrici ali pa oskrbnici (Ana Valenčič, Župančičeva 8, Ilirska Bistrica).
ALPINISTIČNE NOVICE
Za analizo akcije »Paklenica 81«
Komisija za alpinizem PZS je sporočila, da so prejeli že 17 poročil odsekov, ki so se udeležili letošnjega prvomajskega srečanja jugoslovanskih alpinistov »Paklenica 81«. Sedem AO (Akademski, Črnuče, Impol, Jezersko, Matica, Obalni in Železničar) pa poročil ni poslalo, zato zbirnika še ni bilo mogoče pripraviti in ga posredovati KA PZ Hrvatske, ki bo pripravila celotno poročilo. Organizatorji tudi pozivajo vse, ki so preplezali prvenstvene smeri ali variante, da pošljejo opise le-teh s shemami.
Rašiška v Škofovi glavi
Niko Novak in Andrej Žnidaršič, člana AO Rašica sta 24. maja preplezala smer v Škofovi glavi (Prisojnik), ki je po izjavi Uroša Župančiča prvenstvena. Do gredine pod Škofovo glavo so plezali že drugi, o čemer priča tudi klin, ki sta ga našla v plošči, zgornji del njune smeri pa sta ocenila s V, A 1/III-IV, 150 m. Smer sta imenovala Rašiška, vodi pa po osrednjem delu stene.
Prosta ponovitev Diagonalke
Med prvomajskim srečanjem v Paklenici sta člana AO Železničar Rok Zavrtanik in Luka Levstek opravila 20 vzponov. Teden dni za tem se je Zavrtnik vrnil in z Igorjem Herzogom (Akademski AO) ponovil še Albatros (9. maja) in dan kasneje Diagonalko, Zavrtanik je to smer plezal prosto (ocena VI+/V-VI), kar je izgleda 1. PP.
Nosijo na Vrtaško planino
Člani AO Mojstrana so sprejeli nalogo, da za potrebe pašne skupnosti znosijo na Vrtaško planino deset kubičnih metrov desk. To jih seveda močno odteguje od plezanja. V nedeljo 24. maja pa so si le dali duška in Brežanj, Čufar, Miklič in Pečan so preplezali Direktno smer v Mali Goličici (Prisojnik).
Osem vzponov nad Ospom
Člana AO Idrija Ivan Menard in Boris Sedej sta letos od 10. januarja do 10. maja opravila kar osem ponovitev v steni nad Ospom. Po vrsti sta plezala Staro smer, Gobo, Medota, Žago, Muho, Italijansko smer, Prečenje in Pero.
Smer Huberta Peterke
Janez Kovač (Impol) in France Šolar (Škofja Loka) sta v nedeljo 17 maja prečila iz bivaka do smeri, ki jo je v steni Glocknerja prvi plezal Hubert Peterka (V, 400 m). Preplezala sta jo, čeprav je bila vsa v ledu (65/50 st.) in izstopila nekoliko bolj levo od originalnega izstopa, potem pa po SZ grebenu prečila na Hoffmannspitze, najsevernejšo vršino Gloknerja. Vreme se je že popoldan pokvarilo in ker je ponoči vrhu vsega zapadel še sneg, sta morala nadalnje načrte opustiti.
Nove smeri Ivanoviča
Nenad Ivanovič z Reke je maja napravil spet več zanimivih solo prvenstvenih vzponov. V Klamaruši nad Crikvenico je preplezal tri smeri visoke do 200 m, v Brseču pa štiri, od tega tri v stolpih, ki se dvigajo tako rekoč iz morja, tako da so prvi pristopniki prišli do njih s plavanjem Ivanovič je do njih prišel po kopnem.
Podkomisija za GV
Podkomisija za gorske vodnike pri PZS bo imela jutri ob 18. uri sestanek, na katerem se bodo domenili o izpitih za nove GV ter izdelali program letošnjega dela ter srednjeročni načrt, pomeniti pa se nameravajo tudi o sestavi podkomisije v novem mandatnem obdobju.
Alpinizem tudi na Solčavskem
V Sloveniji je že 43 alpinističnih odsekov in sekcij, vendarle jih je še vedno premalo, da bi lahko trdno povezali in organizirano vzgajali vse, ki se žele ukvarjati z alpinizmom. Vedno znova se javljajo posamezniki in skupine, ki iščejo pomoči ali vsaj povezave. Tako smo pred kratkim izvedeli, da je podoben zametek tudi na Solčavskem, kjer posamezniki plezajo lažje smeri tudi že tri leta in več.
Zavarovanje odprav v Ande
Ambasada SFRJ v Limi (Peru) je obvestila Planinsko zvezo Jugoslavije, da jih je tamkajšnje ministrstvo za zunanje zadeve obvestilo o obveznostih obiskovalcev njihovih gora. Skupine ali posamezniki se morajo najaviti prek ambasad in jim posredovati potrdila, da so vsi zavarovani za primer nesreče. V perujskih gorah lahko namreč posreduje le njihovo letalstvo (helikopterji), to pa je seveda združeno tudi s plačilom stroškov.
Po nepotrjenih vesteh je kot prva letošnja odprava (in verjetno edina) včeraj v Peru odpotovala skupina šestih članov PDS Velebit iz Zagreba, ki imajo v načrtu vzpone na Alpamayo in Kitaraju.
Žrtve plazov v Himalaji
Letos so v okviru IKAR, mednarodne organizacije gorskih reševalcev, prvič obravnavali tudi lavinske nesreče v Himalaji. Osnovno poročilo je pripravil Norvežan Niels Faarlung, in sicer za obdobje 1950-78. Ugotovil je, da je bilo med 166 mrtvimi kar 94 (56%) žrtev snežnih ter ledenih plazov. Največ nesreče je bilo med nosači.
Celjani na Okrešlju
Palir in Grošelj sta 20. maja preplezala Domnovo smer v Križevniku, 23. in 24. maja pa so imeli člani AO Celje tabor za tečajnike na Okrešlju. Toda v soboto je deževalo, zato so čas izkoristili za udarniško akcijo, očistili so okolico in pomagali pri urejanju doma. V nedeljo pa sta Čanžek in Tržan ponovila Igličevo smer, navezi Povše-Okrogarjeva ter Bošnjak-Cankar Vzhodno v Mali Rinki. Dušan Golob pa je pet tečajnikov vodil pri prečenju Mrzle gore.