Boris Štupar 10.03.2012 06:27 1852 0

Irena Mrak in Mojca Švajger

Ona plus: Največji slovenski ženski dosežek vseh časov v Himalaji!

Tako je vsaj trdil Viki Grošelj, eden javnosti najbolj znanih alpinistov, ki je lani obelodanjal, da je njuna ekspedicija eden največjih uspehov v svetu sploh – verjetno celo največji.

Usul se je plaz pritožb, češ da šteje le vrh. Avgusta lani sta namreč Slovenki, dr. Irena Mrak in Mojca Švajger, v baznem taboru končali turo, v kateri sta se nameravali povzpeti na Nanga Parbat, goro, visoko 8125 metrov, deveto najvišjo na svetu (preglavice je delala tudi Tomažu Humarju, ki je avgusta 2005 med vzponom obtičal v steni na višini 6000 metrov, kjer je preživel šest dni, rešil pa ga je helikopter pakistanske vojske). »Steno sta preplezali v čistem alpskem slogu, povsem v skladu z najsodobnejšo vizijo vrhunskega plezanja v Himalaji. Prikazali sta osupljivo vztrajnost, odločnost in neverjeten pogum, saj jima je bilo jasno, da nad višino 4700 metrov v steni ne moreta pričakovati nikakršne pomoči. Vseh devet dni sta bili v orjaški steni povsem sami. Dokaj dobro poznam in spremljam vrhunske himalajske dosežke, a kot se spomnim, česa podobnega do danes ni uspelo nobeni ženski navezi ali soloplezalki na svetu,« je še poudarjal izkušeni alpinist.

Preplezana smer od ledenika Diama (4470 metrov) do roba stene je kombinacija Messnerjeve smeri iz leta 1978, njegove sestopne smeri in prvenstvenega vzpona. Ocena težavnosti izrazito ledne smeri je 45–60 stopinj (70 stopinj). Švajgerjeva in Mrakova sta jo poimenovali Slovenska. Pravijo, da je treba stopiti na vrh?! Je res treba?

08.03.2012