DAV - poročilo: Christof Nettekoven na odpravi Shaksgam, Kitajska 2014
Za leto 2014 smo izbrali poseben cilj za prvenstvene vzpone: »magično« dolino reke Shaksgam, obmejno območje med Kitajsko in Pakistanom na severni strani Karakoruma. To oddaljeno območje, znano po severnih ostenjih K2, Gašerbruma I in II ter Broad Peaka, je pravi raj za neimenovane, še neosvojene vrhove.
Zaradi logističnih težav je bila ta odprava izvedena v sodelovanju treh neodvisnih ekip, pod vodstvom Brucea Normanda:
• Bruce Normand (Škotska), Dmitrij Šapovalov (Ukrajina), Jesse Mease in Rob Duncan (oba iz ZDA)
• Peter Mežnar in Aleš Holc (Slovenija)
• Harry Kirschenhofer, Lukas Brexler, Christof Nettekoven (Nemčija).
Zahvala gre predvsem Nemški planinski zvezi za spodbujanje ter za njeno veliko podporo pri izvedbi odprave.
Začetek našega potovanja je bil 14. 6. 1914, z dvema poletoma iz Frankfurta preko Istanbula v Biškek v Kirgizistanu, nato pa s štiridnevno vožnjo z avtobusom in s terenskim vozilom (džipom). Najprej 540 km skozi gorovje Tien Šan v Kirgizistanu in čez prelaz Torugart, 160 km od Kašgarja, in naprej 500 km vzdolž puščave Taklamakan čez Yarkant in Kargahlik ter končno čez prelaza Kun Luna (Akkes Dawan, 3200 m, Chirag Saldy, 5000 m). Pri Mazarju smo zapustili južno Svileno pot xinjianške avtoceste in nadaljevali po cesti za terenska vozila v gore Aghil, kjer smo dosegli končno točko v kirgiškem naselju Yılık (3800 m).
 |
| Pogled na dolino Shaksgam |
Tu smo naložili opremo na kamele in pot nadaljevali peš. Štiri dni smo hodili po dolini Surukwat in čez prelaz Aghil (4805 m) v dolino Shaksgam. Prečkali smo reko in končno zavili v našo stransko dolino, s ciljnim območjem vrha Durbin Kangri, kjer smo 22. 6. postavili naš bazni tabor na višini 4142 m (S 36° 02' 34,6'' V 76° 42' 08, 0'').
Od baznega tabora se dolina razdeli na dve ozki soteski, skozi kateri teče ledeniška reka, vzhodno od Durbin Kangrija I in zahodno od pretoka Durbin Kangri II. Skupaj z ekipo je Bruce Normand vodil naš vzpon po vzhodnem Canyonu , transport opreme skozi sotesko pa je bila prava muka. Kanjon, ki se mestoma zoži na samo 2 m, je posut z balvani in izpostavljen stalni nevarnosti podora. Nenehno je bilo treba skakati s polno prtljago s kamna na kamen čez ledeniški tok. Povzpeli smo se čez kot hiše visoke skale, nato pa smo se morali znova plaziti pod njimi. Ko ni šlo več drugače, smo premagovali strma pobočja s konglomeratom tveganih podorov. Med majhnimi ledenimi polji smo le nekoliko napredovali. Za ta vzpon smo porabili svoje zadnje atome moči. Za samo majhno višinsko razliko 300 metrov, v dolžini približno 5 km do naslednjega baznega tabora smo potrebovali polne štiri ure.
 |
| Vzpon do baznega tabora |
Končno smo čez ledeniški jezik dosegli velike morene pod Durbin Kangrijem I, kjer smo postavili začasen tabor (4861 m). Od tod je pot vodila čez ledenik, neposredno pod severno steno Durbin Kangrija I, in naprej v veliko ledeniško kotlino, kjer smo odložili našo opremo in zatem zgradili višinska tabora na višini 5409 m (S 36° 00' 19,8'' V 76° 47' 28,9''). Christof, ki je imel pred odhodom na odpravo večjo operacijo in pred začetkom vzpona proti vrhu še ni bil dovolj pripravljen, se je spet spustil navzdol. Naši ekipi pa so se pridružili Dmitrij, Harry in Lukas.
Tretji navezi se je 30. 6. ob 13.30 končno uspelo povzpeti na vrh Xiao Kangri, na 6102 m (S 36° 01' 06,8'' V 76° 47' 38,4''). Lepo oblikovana snežna in ledena piramida Xiao Kangrija (Majhna ledena gora) leži ravno med mogočnimi vrhovi Durbin Kangrija I in II.
 |
| Uspeh in zahvala |
Medtem ko smo se 5. 7. skupaj z Dmitrijem začeli vračati, so druge ekipe še vedno ostale približno dva in pol tedna dlje v ciljnem območju za vzpon na skoraj 7000 metrov visok vrh. Do takrat je bila to zagotovo ena najlepših odprav, ki sem se jih kdaj udeležil. Toda usoda je, žal, poskrbela za tragičen preobrat. Že ob prispetju nazaj v Nemčijo smo prejeli od Brucea zaskrbljujočo novico, da se Peter in Aleš do dogovorjenega dne nista vrnila v bazni tabor (kontakt prek satelita je bil nekaj dni prej prekinjen, ker sta Slovenca imela v preteklih dneh težave z oskrbo z električno energijo, zaradi česar zaradi pomanjkanja novic nismo bili preveč v skrbeh).
Zaradi ekstremnega dviga temperature nad 10 °C na nadmorski višini nad 5000 m je prišlo do dramatičnega naraščanja ledeniških rek v ozkih soteskah – lomile so se tudi ledene plošče. Prehod po dolini, kjer sta ostala Slovenca, ni bil več mogoč in Bruceu Normandu in njegovi ekipi sta ostala nedosegljiva! Minilo je več dni, da je bil helikopter kitajske vojske na voljo. Toda tudi ta prizadevanja so bila neuspešna. Aleš Holc in Peter Mežnar sta ostala pogrešana na severni strani Durbin Kangrija II. Zapustila sta soprogi in otroke.
Christof Nettekoven
V spomin Alešu in Petru in v podporo njunima družinama je Planinsko društvo Kamnik odprlo donatorski namenski transakcijski račun SI56 0231 1026 1048 689 (NLB) ...
Aleš in Peter, naše misli so z vama …
AO Kamnik - Christof Nettekoven - 29.07.2014: »Nikoli si nisem predstavljal, da bom moral nekoč zapisati nekaj takšnega … Upanje, kot je znano, umira zadnje … toda naposled se je zgodilo.
Kot skupina devetih ljudi, razdeljenih v tri podskupine, smo kot odprava prispeli v »magično« dolino reke Shaksgam, ki leži v severem predelu pogorja Karakorum na Kitajskem, tik ob kitajsko-pakistanski meji - devet ljudi z raznolikimi načrti v istem področju - z enako ljubeznijo in strastjo do narave in gora, še posebej do avanture, ki jo ponuja prvenstveno osvajanje še neimenovanih vrhov … Vsak je poznal s tem povezana tveganja, vsak je vedel kaj tam počne … in zakaj.
Toda sedaj, Aleš Holc in Peter Mežnar, dva krasna človeka in odlična plezalca … ostajata v gorah. Kot člana alpinističnega odseka Kamnik in aktivna gorska reševalca sta imela dovolj izkušenj. Uspeli so jima prvenstveni vzponi v najtežjih smereh. V Himalaji, Indiji, prek Tibeta, pa vse do Tien Shana, prek Andov in naprej … Nominacija za mednarodno nagrado Piolet D'Or (t.i. »Zlati cepin«) za prvenstven vzpon na kitajski Xuelian West, prvi vzpon preko južne stene gore Nampa ali severna stena Gyachung Kang-a (7952 m) skupaj z Markom Prezljem, ne dovoljujejo nobenega dvoma v njune izdatne sposobnosti in izkušnje!
Do tistega trenutka smo skupaj prestali čudovito potovanje – njuno veselje, navdušenje in strast do življenja, so bili nalezljivi in nepozabni. Vselej z hecom na svojih ustnicah, sta znala uživati vse »dobre stvari« življenja … najsi je šlo za hladno pivo, ki smo ga popili skupaj med dolgim prevozom ali naporen transport prtljage prek rek in prelazov na dostopu do baze ... čas za smeh se je našel vedno, ne glede na težavnost posameznih etap. V baznem taboru se je pred Aleševim in Petrovim šotorom vedno vila dolga kača obiskovalcev. Koliko je pač vreden minimalističen »light weight« obrok, kadar Aleš in Peter v ponev vržeta svež pršut, zelenjavo in njun odličen, domač gorski sir?
Bodisi kot dežurni DJ baznega tabora, z zvočniki sestavljenimi iz kuhinjskih pripomočkov ali v času skupnih kuharskih in pekovskih akcij v baznem taboru, ko se je naš poizkus peke kruha iz salame, česna in čebule končal z brilijantnim neuspehom. Toda fanta, vajine sveže wok mojstrovine iz pršuta in zelenjave so bile nepozabne! Kjer sta Aleš in Peter, je vselej dobra volja!
O čemer priča tudi Aleševa radoživa ideja, da bi v baznem taboru zasejal svež nasad zelene solate – žal do te uživanja sadov te setve ne bo več prišlo.
Na tej odpravi smo si delili vse. Ne zgolj salame, ki je bila namenjena proslavitvi osvojenega vrha in vajinega slovenskega gorskega sira – v tem času smo si delili svoja življenja.
Zame ostaja ta odprava in čas, ki smo ga preživeli skupaj – predvsem pa vidva, kot Človeka in Prijatelja – nepozabna !
Moje misli so z vama in vajinima družinama.«
Christof Nettekoven, član odprave Shaksgam 2014
AO Kamnik