Vse se je začelo v četrtek,
Gašper Ravnjak
... ko smo se trudili obuditi staro tradicijo, da se (vsak) četrtek po ferajnu gre še na pijačo in klepet.
Tu so se rodile prve ideje za sobotno turo, in pa njeni potencialni kandidati.
Na družabnih omrežjih poberemo še našo članico Jasmino, ki išče družbo za plezanje ali za kako brezpotje, in ekipa je sestavljena.
Glede na število udeležencev, se ogrejemo za ogled Velike Martuljške Ponce.
Sobota zjutraj, štart 4:50, iz Vodic.
Okoli šeste ure parkiramo v bližini struge Suhe Pišnice. Pot do koče v Krnici je potekala mirno, v soju čelnih svetilk. V bližnji koče pa se je že začelo daniti, in lahko smo se začeli razgledovati proti našemu cilju. Prijeten klepet, zmeren tempo, korak, nas je pripreljal na melišča visokogorske krnice Velike Dnine. Tu nataknemo dereze, saj je krnica na mestih lepo spihana, in zato podlaga trda.
Pot nas pelje mimo malega pločevinastega bivaka I, kjer si že pričnemo ogledovati, kje bomo najlažje ustopili v zgornje nadstropje, kjer nas čaka plezanje v žlebu/kaminu.
Blaž strese iz rokava nasvet, katerega upoštevamo, in imel je seveda prav. Pohvalno, kako se že doma zelo dobro pripravi na turo. Pod žlebom/kaminom nas končno poboža sonce, in občutek je božanski.
V žlebu je ravno prav snega, da je napredovanje prijetno, se pa ustavimo pred prečnico v desno, kjer se navežemo. Ta del se povarujemo, in že kmalu se znajdemo na predvrhu našega cilja. Vreme je čudovito, razgledi tudi, in vsi veseli prvič stojimo na Veliki Martuljški Ponci.
Pomalicamo, fotografiramo, se naužijemo razgledov/lepot, se vpišemo v knjižico, in pripravimo na sestop.
Prvi spust po vrvi, je bil na skalnem roglju, drugi pa že na zavrtanem sidrišču, in tako smo eno nadstropje nižje, pod žlebom/kaminom. Kasneje opravimo še en spust, katerega uredimo sami. Na koncu tega spusta, nas v Krnici, v bližini bivaka I, poboža še sončni zahod, ki tudi doda čarobnost.
Navdušeni sestopamo v dolino, ko se zgodba še ne kočna, saj nas pred domom čaka prelepi malamut in oskrbnika, katera se, ko nas spustita v kočo čudita, da ni prav nič zalajal. Očitno smo mu bili zadosti prijetna klapa.
Do naslednjič ...