Stroka prepoznava alpskega kozoroga (Capra ibex) za domorodno vrsto v Sloveniji
Na podlagi novih dognanj morfološko genetskih raziskav vzorcev starodavnih ostankov alpskega kozoroga (Capra ibex), organizatorji strokovnega posveta ˝Alpski kozorog v Sloveniji včeraj, danes, jutri˝ predlagamo, da se vrsto obravnava kot domorodno v Sloveniji.
Alpski kozorog je v Sloveniji v preteklosti izumrl, konec 19. stoletja pa so ga v slovenski prostor prvič ponovno naselili, temu pa so v 20. stoletju sledile še številne dodatne naselitve. Strokovna javnost o njegovi domorodnosti ni bila enotna, četudi so bili ostanki kosti, ki naj bi po vsej verjetnosti pripadale alpskemu kozorogu, najdeni tudi na ozemlju Slovenije.
V projektu DINALPCONNECT, ki se izvaja v okviru programa Interreg Adrion, sta Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) in Javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP) v Informacijskem centru Triglavskega narodnega parka Bled v letošnjem oktobru organizirala strokovni posvet: Alpski kozorog v Sloveniji včeraj, danes, jutri.
Posvet je bil prednostno usmerjen k uresničevanju pomembne aktivnosti projekta DINALPCONNECT za zagotavljanje enotnega upravljanja z alpskim kozorogom na čezmejnem pilotnem projektnem območju med Slovenijo in Italijo. Razlog za razkorak med upravljavskima pristopoma dveh sosednjih držav je v veliki meri povezan z nejasnim statusom domorodnosti alpskega kozoroga v Sloveniji, saj se ga praviloma obravnava kot tujerodno živalsko vrsto. Z namenom kritične strokovne presoje glede obravnave nejasnega statusa domorodnosti vrste so strokovnjaki na posvetu predstavili trenutno znanje in dejstva o alpskem kozorogu.
Dr. Borut Toškan, Inštitut za arheologijo, ZRC SAZU, je predstavil najdbe kostnih odlomkov iz obdobja holocena, to je od bakrene dobe do zgodnjega srednjega veka, na ozemlju Slovenije, ki po morfoloških značilnostih z veliko mero gotovosti pripadajo alpskemu kozorogu. Pri ponovnem pregledu razpoložljivega arheološkega materiala je izbral štiri verjetne vzorce – ostanke starodavnih kosti - iz Tonovcovega gradu pri Kobaridu iz pozne antike in zgodnjega srednjega veka, iz katerih je dr. Elena Bužan s svojo skupino na Univerzi na Primorskem, FAMNIT uspešno izolirala DNA in s primerjavo genetskih vzorcev v genskih bankah potrdila ujemanje z objavljenimi genomi alpskega kozoroga.
Dr. Boštjan Pokorny, Fakulteta za varstvo okolja, Velenje, je na strokovnem posvetu poudaril, da je alpski kozorog endemit za Alpe, pri čemer se le v Sloveniji obravnava kot tujerodna živalska vrsta. Ob tem se med drugim poraja vprašanje prepoznave alpskega prostora kot enotnega ekosistema. V Sloveniji je primeren življenjski prostor za alpskega kozoroga, kar je predstavil Jernej Javornik iz ZGS s habitatnim modelom, ki je del skupne raziskave Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in ZGS.
Trenutno alpski kozorogi v Sloveniji živijo v treh ločenih populacijah: Kamniško-Savinjskih Alpah, Triglavskem narodnem parku in zahodnih Julijskih Alpah. Vrsta se sooča z različnimi težavami, od gamsjih garij do potencialnega parjenja v sorodstvu, kar vpliva na upadanje številčnosti populacij in vitalnost posameznih živali. Po prepričanju ZGS in JZ TNP, ki sta organizirala strokovni posvet, je razrešitev statusa domorodnosti alpskega kozoroga v Sloveniji nujni predpogoj, da se vrsti prizna njena varstvena pomembnost in ji z usmerjenimi upravljavskimi ukrepi omogoči dolgoročna ohranitev v slovenskem prostoru. V nasprotnem primeru je nadaljnji obstoj alpskega kozoroga vprašljiv.
Na strokovnem posvetu dogovorjeni zaključki predstavljajo izhodišče za nadaljnji usklajevalni proces z nosilci politik, povezanih z upravljanjem alpskega kozoroga v državi. S tem v zvezi bo zato strokovna skupina pripravila ekspertno mnenje, ki bo temeljilo na enotnem stališču strokovnjakov, ki so kot udeleženci strokovnega posveta predstavljali znanstveno raziskovalne organizacije, da se alpskega kozoroga v Sloveniji z veliko mero gotovosti lahko šteje kot domorodno prostoživečo živalsko vrsto.