Martina Jakopič: Čeprav je večina zimsko opremo postavila v kot in jo zamenjala s plezalkami, mi še vedno vztrajamo. Skupaj s Tinom (AO Jesenice) in Ožbejem smo v zadnjih dveh tednih izkoristili dobre razmere za Akom in na Kredarici.
S Tinom sva se odločila, da greva pogledat za Ak, če so res tolk dobre razmere, ker TIn ni želel ponavljati letošnih tur predlaga Kačji jezik. Ob 5:30 štartava iz parkirišča proti Aku, po dobri uri prideva do pod bivaka, kjer se preobujeva in nadljujeva pot proti Kačjem jeziku. Po dobrih štirih urah in pol prideva do vrha (za bolj počasen tempo sm kriva jaz, UPSS) in že je čas za najboljši del ture – smučanje! Ker je zame to prvo malo bolj izpostavljeno in strmo smučanje, spustim Tina naprej, da “nakaže”, saj gre za prekajenaga mačaka, ki je nekaj dni pred tem skupaj z Ahacem smučal Veseli tobogan in Milerjev kamin. Na koncu nama obema uspe in že sledi hitr spust v res dobrih razmerah do Treh macesnov, kjer naju pričaka trda in splazena podlaga.
Minejo trije dnevi in spet se odločimo, da gremo za AK, tokrat se nama pridruži še Ožbej. Še dobr, saj je po manjšem sneženju med vikendom zapadlo ravno toliko snega, da sta fanta mogla tut mal gazt, jaz sem se temu uspešno izognila. Na poti do Treh macesnov dohitimo tudi dva pohodnika, ki sta se odločila za Jugovo grapo, mi pa pot nadaljujemo proti Veliki Ponci, saj smo se odločili za Snegulčico. Na sami turi do vrha seveda ni manjkalo smeha in pikatnih pripomb, ki so samo turo le še popestrile. Po dobrih petih urah pridemo na vrh Ponce, kjer najprej sledi (neuspešen) fotošuting fantov (o tem kdaj drugič). Po (ne)uspešnem poziranju Tin prične s smučanjem z vrha, med tem ko se midva z Ožbejem odločiva, da bova dereze s smučmi zamenja pod skokom v grapi. Tin uspešno presmuča celotno Snegulčico, med tem ko jo Ožbej presmuča 3/4 se jaz odločim za abručanje, ko pridemo vn iz grape nas pričakajo mešane razmere. Odsmučamo do pod bivaka in kot se spodobi nadaljujemo v Firerju …
Po slabšem vremnu med prazniki, nas preseneti malo boljša napoved in odločimo se za Kredarico, čeprav je bila v provotnem planu spet tura za Akom. Tokrat me fanta pobereta doma in ob 5:00 že ŠIBAMOOO proti Krmi, kjer smuči damo na ruzak in štartamo proti Kredarici. Zaradi obilnega deževja, pa nas na poti do Prgarce preseneti potok, katerega se nekateri izognejo bolj spretno, drugi malo manj. Po slabi uri in pol pridemo do Prgarce, kjer se preobujemo v pancerje in zapnemo smuči. Da pa ne bi bili prehitri, nas spet pričaka nekaj novega snega in fanta spet dobita to čast, da zgazita do Kredarice. Vzamemo si krajšo pavzo in že sledi smučanje v dolino. V zgornjem delu so bile razmere super, med tem ko nas tik nad Prgarco pričaka gnoj, ki pa ne vztraja dolgo, odločimo se, da se s smučmi spustimo do kamor bo šlo. Preobujemo se malo nad gozdno mejo in pot do avta nadaljujemo peš.
Toj to – več pa ni, glede na dobro vremnsko napoved v naslednjih treh dneh, se mogoče s kom srečamo tudi v hribih na smučeh!
