Bojan Ambrožič: 1. TNT ali Tek na Triglav je bil prvi neuradni tek iz Krme na vrh Triglav. Gorski tekači na Triglavu in Kredarici treniramo vse leto. A, le redko ...
... se v večjem številu zberemo skupaj da odtečemo na Triglav. To je bil glavni namen te "prireditve".
Uradnega teka na Triglav verjetno nikoli ne bomo ugledali zaradi prevelike zahtevnosti proge. Dejansko bi ob uradnem teku morali prav zapreti pot na Triglav za vse ostale pohodnike. Poleg tega bi verjetno moral vsak tekač nositi samovarovalni komplet. Pa še to ne bi garantiralo popolne varnosti. Zato je zagotovo bolje da pravega na Triglav ...
Ob osmih zjutraj smo se zbrali pri levi v Krmi. Zaradi lepega vremena, je bilo sicer nenavadno veliko običajnih planincev. Bo pa zato vzdušje toliko boljše. Le skrbelo nas je da bo zaradi tega, nevarno velika gneča na poti proti vrhu Triglava. Nekaj čez osmo uro zjutraj smo se vsak po svojih sposobnostih zagnali proti Triglavu. Na začetku je bilo spodaj v Krmi zelo hladno, na vrhu Triglava pa naj bi bilo le nekaj stopinj nad lediščem. Zato sem s seboj tovoril zimske pajkice, rokavice in kapo. Vendar se je kmalu izkazalo da je bil strah, da bo mraz povem odveč.
V prvih dveh ravninskih kilometrih sem tekel skupaj s Simonom Novakom in Gregorjem Mlakarjem. Tempo mi je bil celo nekoliko preblag. Na prvi strmini, sredi gozda pa mi je Simon po pričakovanju šel. Sam sem se na prog počutil nenavadno odlično glede na to da skorajda ne tečem več. Bolje sem tekel ravninske odseke proge, ki jih je na srečo na tej progi precej. Zelo slabo pa sem tekel oz. bolje rečeno hodil v strm klanec. To je bila posledica četrtkovega PST-ja v nogah.
Gruščnati odsek nad gozdno mejo in med Malim poljem sem pretekel skupaj s Tonijem Vencljem in Gregorjem Mlakarjem. Tu smo izstopili iz sence in v trenutku je postalo poletno vroče. Na klancu pod Prgarco je odrezalo Venclja, mene pa tudi, skoraj, saj nisem imel dovolj moči v nogah. Gregor pa se je tu šele prebudil. S težavo sem mu sledil čez strmino pod Kurico do Konjskega sedla. Presenetilo pa naju je da Simon le 2-3 minute pred nama.
Pot s Konjskega sedla do Planike je spet lepo tekaška, kar mi je zelo ustrezalo. Zato sem prevzel pobudo. Simon je bil tu že tako blizu, da se mi je zdelo, da ga že lahko skorajda ujameva. Vendar sem tik pod Planiko padel v krizo. Noge niso več stekle tako kot je treba. Na mojo srečo in veliko veselje bilo ob progi slišati tudi kar nekaj navijanja. Na Planiki sva bila z Gregorjem v 1 h 18 minut.
Sedaj je sledil le še vzpon na Triglav. V strmih skalnatih odsekih sem se komajda še držal Gregorja. Na položnejšem melišču pa sem spet lažje dihal. Ljudi na poti na Triglav na srečo ni bilo toliko, kot smo pričakovali glede na vozni park v Krmi. Z Malega Triglava je sledil le še rahel in zelo previden tek navzdol po grebenu. Tu sem zgubil stik z Gregorjem. Za tem sem se le še vlekel do vrha Triglava. Vseeno sem bil zadovoljen s časom 1 h 49 min 55 s, kar je sedem minut slabše od mojega osebnega rekorda. Tudi Simon Novak ni izboljšal svojega osebnega rekorda, ki je 1 h 33 min. Rekord proge pa še vedno drži Nejc Kuhar s časom 1 h 30 min 43 s.
Vreme na vrhu je bilo fenomenalno, poletno, breez najmanjšega vetra. Zato se mi prav nič ni mudilo v dolino. Šele ob povratku, opoldne se je na Triglavu naredila velika gneča. Še dobro da smo tekli gor ob tako zgodnji uri. Ob povratku pa smo turo proslavili s piknikom.
Vmesni časi: Lesa v Krmi: 0:00 / Prgarca: 41 min / Konjsko sedlo: 58 min / Dom Planika pod Triglavom: 1 h 18 min / Triglav: 1 h 49 min 55 s
Lep gorsko-tekaški pozdrav,
Bojan Ambrožič