Janez Pikon: Po trasi nekoč ozkotirne železniške proge za prevoz izklesanega kamna v Bohinjski predor.
Prisojno je pobočje in uhojene so poti, koder je v davnini vodila trasa ozkotirne železniške proge, le blede so ostale še sledi. V kamnolomu vzhodno pod Velikim gradom, ob predelu Strženi in Zagradec si pri razstreljevanju ljudje ne upajo dihati in si mašijo ušesa ter se odmaknejo v varno zavetje, nakar votlo zagrmi. Težko se vzdigne skala, hipoma se prikažejo široke razpokline v pečini, tu in tam se zvrne počasi orjaški kos. Drugega se ne vidi, ker je vse zagrnjeno z dimom, ki se leno vali iz skalovja. Oddahnejo in vse začne glasno govoriti, na nasipu pa že opazijo delavce, ki si ogledujejo uspeh razstrela. Kamen so razstrelili, obdelali in označili ter točno oštevilčili, potrebno ga je bilo prepeljati v Bohinjski predor.
Video: Po trasi ozkotirne železniške proge za prevoz izklesanega kamna v Bohinjski predor, do kamnoloma na Laškem Rovtu (Goričca, Joškovina) in Ribčevem Lazu (Gosti les, Veliki in Mali grad), celotna trasa ...
Zato so zgradili ozkotirno železniško progo, dolžine 8,67 kilometra, preko mostu potoka Belca (1) in reke Save Bohinjke (4), ter manjše mostiče preko hudournika Muša graben (2) in hudournika Suha (1), vse do treh kamnolomov na Laškem Rovtu (Goričca, Joškovina) in Ribčevem Lazu (Veliki in Mali grad), južno pod predelom Strženi in Zagradec pri Bohinjskem jezeru. Pri izgradnji Bohinjskega predora so potrebovali kamen, zanj so zgradili Bohinjsko ozkotirno železnico.
Pri železniški postaji Bohinjska Bistrica je ozkotirna proga najprej vodila vzhodno ob obstoječem tiru do manjšega kamnoloma ob Ajdovskem gradcu, kamor so s konjsko vprego vozili pripravljene kamne iz kamnoloma iz Sela. Odtod trasa zahodno preko travnika Tlaka doseže (prvi most) potok Belca ter mimo predela Log in Močile do rečnega ovinka Save (vzhodno ob bencinski črpalki), kjer so še vedno opazni štirje temni pilotni (drugi most).
Trasa proge se nato blago vije po travnikih v Otočah (Polinarjeve svisle) in Brojskem polju do vasi Brod (Prangarčkov kozolec) in preko Save (tretji most) na Saviško polje (vaščani travniku pravijo za štreko) do vasi Savica. Objanov čebelnjak je postavljen na delu vidne brežine ozkotirne železnice, ki prečka Savo (četrti most) na severni breg, mimo predela Za apnom, Pleče, V logu (u Voh), Dov, kjer tesno vodi ob kamnolomu pri Laškegm Rovtu, in dlje do Zabrševja.
Tukaj železniška proga preči Savo (peti most) z najdaljšim mostom. Prekorači Savo na Kredi, mimo in nad Kramarjevim rovtom ter preko hudournika Muša graben z mostičem (šesti most) do odcepa (beksl), ki drži do kamnoloma na Goričci (sedmi most), kamor so s konjsko vprego vozili pripravljene kamne tudi bližnjega kamnoloma na Joškovini. Trasa proge je vodila od odcepa (beksl) zahodno pod Veliki in Mali grad in preko potoka Suha v predelu Gosti les nad Ribčevim Lazom. Pred zadnjim (osmi most) mostom se je zopet delila (beksl), zgornja ali južna proga vodi do kamnoloma, vzhodno pod Veliki grad in spodnja ali severna proga do kamnoloma, vzhodno pod Mali grad (Hotel Bellevue).
Pomoč domačinov pri zbiranju podatkov o trasi: Mirko Smukavec (Štiharjov Mirko), Peter Jensterle, Viktor Repinc, Branko Zupan (Rožičov Branko), Janez Smukavec (Štiharjov Janez), Lovro Vojvoda, Tone Zupanc (Polinarjov Tone).
Janez Pikon