Janez Pikon: Sončni Bohinj bo postal še bolj živahen in ob jezeru bodo začele rasti letoviščnice in male palače, kakor gobe po dežju tu na holmcu ob jezeru. 
Pred kratkim so dobili v Srednji vasi prav imenitne in moderne razglednice. Zgoraj na prvem oglu se vidi Katoliška gostilna z dvakratnim nadpisom in na sličici spodaj je umetnik dal še dve sličici, na katerih se srednjevaška cerkev dvaktat vidi. V Radovljici so gasilci vzidali podobno ploščo na hišo, Belani so se najbrž pri njih naučili svojega napredka. Vendar pa so ti daleč prekosili Radovljičane, kajti radovljiška plošča je vzidana na strani vrat in se blišči na nji samo eno ime. Vsekakor pa bode velika sreča za Bled, da se ga bode bohinjska železnica ognila tako daleč proč in da bode postaja zanj tam gori pod Spodnjimi Gorjami prav blizu grajščine gospoda gorjanskega barona.
Kakor kaže, bomo vendar dobili tako željno pričakovano bohinjsko železnico. Večkrat se bomo potem lahko popeljali odtod po najbližji poti v Gorico pogledat, kako tam vročekrvni Lahi ošabno in predrzno pometajo s potrpežljivimi Slovenci, in nekako tako daleč od tukaj bode skozi predor pod Karavankami v Celovec, kjer hrabri in mogočni Germani nočejo več vedeti in slišati o jeziku naših ondotnih rojakov, katerih predniki so bili prvotni prebivalci koroške dežele. Bohinjska železnica z okolnostmi, ki se dogode.
Tudi ti naši ljubeznivi mejaši bodo potem češče obiskovali naše lepe kraje in še bolj se jim bodo cedile sline po divnem blejskem kotičku, ker sedaj brezmejno udani kmetič pri obdelovanju koruze in krompirja prepeva pesmi še vedno v slovenskem jeziku, ker mu stara latinščina nič kaj rada ne gre v glavo in ker se ga prijemlje nemščina le počasi.
Tudi tam gori v solnčnem Bohinju bode postalo živahneje, in ob jezeru bodo začele rasti letoviščnice in palače, kakor gobe po dežju. Bogati tujec si je že lansko leto dal postavili veliko letoviščno hišo na homcu nasproti jezeru, od koder ima lep razgled na jezero in tu bode menda v poletnem času snoval načrte, kako bi dobil v last še Bohinjsko jezero. Če se mu to ne posreči, pokupili bodo drugi tujci ob jezeru kos za kosom, ter si dali tam zgraditi lepe domove, pohlevni domačini pa naj si bodo šteli v veliko čast in milost, ako bodo smeli s klobukom v roki približati se tem imenitnim naseljencem in jim opravljati najslabša dela. Pa kaj si hočemo, menda že mora biti tako! Saj smo že večkrat slišali od naših državnih varuhov, da naj Slovenci ostanemo to, kar smo, namreč suženj in nezaveden narod, da nas bodo tujci lažje podvrgli in uničili.
Zraven lega moramo biti tudi verni in pokorni cerkvenim in trnovskim oblastim. Zato ne smemo hrepeneti po premoženju in samostojnosti. Premožen in nezavisen človek postane navadno uporen, prevzeten in rad pozablja na dolžnosti.
Ti priletna Bohinjka, ki imaš še nekaj cvenka zavezanega v stari zakrpani ruti, ter skritega v postelji pod plevnico, ali ne veš, da je denar in sploh vse posvetno življenje ničemernost?! Hitro izvleci iz postelje tisto svojo skrivnost, ter jo nosi naravnost v srednjevaško posojilnico, nato pa izroči vložno knjižico gospodu v last s pristavkom, da sme z naloženim denarjem razpolagati, kakor mu drago. On je blaga duša, in smeš se nadejati, da bode tudi tvoj denar iz same krščanske dobrotljivosti prevzel v svoje oskrbovanje in ga bo porabil za take dobre namene, da bodeš lahko vesela. Da ne boš morda o tem v kakem dvomu, naštel ti bom o prvi priložnosti nekaj prav lepih njegovih vzgledov. Z denarjem se bodeš iznebila tudi tistih morečih skrbi, ki ti večkrat ne puste ponoči mirno spati in tako bodeš rešena še večje morebitne nesreče.
Gotovo ti je že znano, da so pripovedovali, da seje zmešalo dvema Bohinjkama, kateri dobro poznaš, samo zaradi tega, ker sta imeli svoj denar skrit in sta ga prepozno izročili. Ko bi bili to storili preje, bi se jima najbrž ne pripetilo kaj takega. In vidva; bohinjski trgovec in gostilničar, ki imata doma kopico nedoraslih in nepreskrbljenih otrok, pa nikakih dohodkov več, ker se vsi ti sedaj iztekajo v prodajalnico, zakaj se jezita na naše ljudske osrečevalce in posebno še na našega vzornega gospoda. Sama sta kriva svoje nesreče, ker se nista lotila kakega drugega posla! Prej se je vama menda godilo predobro, pa sta izgubila vero, da sta nezadovoljna sedaj, ko vama gre slabo. Še vesela bi morala biti, da vaju je spravil v nadloge, v katerih sedaj lahko kaj storita za nebesa, ako voljno trpita! Izgovor, da morata skrbeti za svoje otroke, je prazen! Poglejta ptice pod nebom in cvetlice na polju in potolažena bodita!
Upirati se, poskušati drugače misliti, kakor ti uče in zabavljati čez nje, pa je velik greh, in kdor se drzne brati od njih prepovedane liste ali celo pisati vanje, tisti ne bode dobil odveze in trpeti bode moral večne muke tudi po smrti. Ne kaže vama torej drugega, kakor da mirno čakata v Bohinju, da bodo začeli delati železnico. Do tedaj pa pridno nosita v davkarijo svoje prihranjene vinarje, a za hrano požirajta s svojo družino vred slastne dišave, ki se blagodejno razlivajo iz farovške kuhinje po bohinjski dolini. V tem času se tudi naučita vihteti težko kopalnico in kladivo, ter si s solnčno vročino pobarvajta bledi obraz in bele koščene roke, da vaju bode delovodja rajši sprejel v družbo zagorelih in razcapanih delavcev. Ko bode prišla sobota, dobila bodeta od njega za svoje delo že toliko, da ne bodeta šla domov brez cvenka in potem se bodeta tudi vidva rada vpisala v »Kmetijsko društvo,« ker tedaj v Bohinju ne bode več nobene prodajalne in nobene druge gostilne.
V nedeljo popoldne pa se bosta težkih korakov in težkega srca pomikala s svojo sestradano družino proti Katoliški gostilni, da bi se ondi vsi skupaj zopet poravnali, ter ga prosili za zamero. Velik strah bode vaju obšel, ko bodeta zagledala razgretega pred seboj, a ta strah bode hitro prešel, kajti naš gospod so res blaga duša. Že sedaj lahko zagotovo trdim, da bodo vama takoj prijazno roko podali, ter z milim glasom rekli: Nič se ne bojta, je že vse pozabljeno in sedaj bolita vesela z nami! Hej Špelca, jeden cel štefan najboljšega; zakaj izgubljene ovce so zopet najdene in pridobljene za nebeško kraljestvo! Šele pozno ponoči se bodeta smela začeti počasi odpravljati domov iz blaženih prostorov in že takrat se bode na izrecno povelje izza skrivnih vratic vama približala postrežljiva, nam uže znana Podstudorka, ter izvlekla izpod predpasnika in pred vaju na mizo postavila pol litra najfinejšega rdeče pobarvanega špirita za »šlafrtunk.«
V radovljiškem političnem okraju se vrši nabor konj (štelnga), in sicer: dne 10. velikega travna za občine; Kropa, Lancovo, Ovsiše, Radovljica, Kamna Gorica in Predtrg v Radovljici; dne 11. za občino Mošnje v Mošnjah; dne 12. za občini Lesce in Begunje V Lescah; dne 14. za občini Gorje v Zgornjih Gorjah; dne 15. za občino Bled na Bledu; dne 16. za občini Bohinjska Bistrica in Srednja vas, na Bohinjski Bistrici; dne 17. ob devetih dopoldne, za občine Jesenice, Breznica, Koroška Bela v Mostah, ravno tisti dan ob treh popoldne; za občine Kranjska Gora, Rateče, Dovje in Fužine v Kranjski Gori.
Vir: spisal, Spiritist
Janez Pikon