Simona Bandur: ... oprema ne zagotavlja varnosti
Tudi v idiličnih razmerah se lahko skrivajo pasti. Plazovni trojček le poveča možnost preživetja.
V nižinah ni še niti pošteno zadišalo po snegu, a iz gorskega sveta so že prihrumele novice o plazu, ki je na Turski gori zasul planinca. Kako nepredvidljive so lahko zimske razmere v hribih in da niti najboljša oprema ni zagotovilo za varnost, so danes člani Planinske zveze Slovenije, kot je že tradicionalno ob prehodu v ta letni čas, opozorili na terenski novinarski konferenci. Priredili so jo na Veliki Planini, na kateri opravi kamniška gorska reševalna služba kar 40 odstotkov intervencij.
Prav tolikšen delež nezgodnih dogodkov na priljubljeni in razmeroma lahko dostopni planinski točki je še eden od dokazov o tem, kako pomembne so izkušnje pri obiskovanju gora v zimskih razmerah. Danes se je Velika Planina kazala v vsej svoji idili; pokrita s svežim snegom in izdatno obsijana s soncem je bila kot nalašč za fotografije, ki na družbenih omrežjih ustvarjajo varljive podobe o lahki dostopnosti gora. Toda tam se skrivajo pasti, na katere manj izkušeni obiskovalci hribov često niti ne pomislijo. Velika Planina je znana potem, da jo hitro objame megla, zasnežena pokrajina je lahko povsem drugačna kot v kopnih razmerah, zaradi snega se lahko ustvarjajo opasti in pasti, markacije so pogosto pokrite ..., je našteval Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec planinske zveze in gorski reševalec.
Pred razprtim nahrbtnikom
Skupaj s kolegi iz planinske zveze je še enkrat spomnil, kakšna morata biti pozimi ustrezna obutev (zimski planinski čevlji z gamašami za zaščito) in obleka, ki ščiti pred mrazom in vetrom, ter razprl razprl nahrbtnik. »Znanja ne črpamo le iz youtuba in drugih sorodnih spletnih kanalov, ampak iz tiskanih vodnikov, ki vsebujejo preverjene informacije,« je dejal. Iz nahrbtnika je poleg vodnika pogledal zemljevid, ki se zdi v času vseh mogočih navigacij kot pripomoček iz nekih drugih časov, toda spet je to lahko najbolj zanesljiv vir informacij, kajti v gorskem svetu pogosto ni signala, hkrati pa se prav zaradi iskanja povezave in nizkih temperatur pametni telefoni hitro spraznijo.
Nekaj opozoril
- tri dni po sneženju v hribe ne hodimo
- izbiramo znane cilje
- v gore pozimi ne hodimo sami, o načrtih obvestimo domače
- pred turo preverimo opremo, delovanje plazovne žolne ...
- naučimo se hoje z derezami in pravilne rabe cepina
- v primeru nesreče vedno pokličemo na številko 112
- več dni spremljamo vremenske razmere ter podatke o snežnih razmerah
V nahrbtnik spadajo še rezervna obleka, voda, prigrizek, naglavna svetilka, kompas, pa tudi cepin in dereze. In ko so na nogah dereze, sodi v roke cepin, palice pa se preselijo v nahrbtnik; čim je v roki cepin, so obvezne rokavice, je našteval gorski reševalec. Obvezni del tehnične opreme planinca pozimi je tudi plazovni trojček, ki je sestavljen iz žolne, sonde in aluminijaste lopate. V primeru sneženja velja osnovno pravilo, da prve tri dni po sneženju naj ne bi hodili v gore, da se odeja stabilizira, treba pa je preveriti tudi snežni bilten in upoštevati lokalne razmere, kot sta plazovitost terena in stanje snežne odeje. »Pravilo treh dni se lahko v času globalnega segrevanja, podaljša tudi na deset dni,« je povedal Šerkezi.
Le povečanje možnosti preživetja
V zadnjih letih se opozorila planinske zveze in reševalcev sicer obrestujejo in so planinci vse bolje opremljeni, a to je lahko lažna varnost, je opozoril Miha Habjan, podpredsednik PZS in alpinistični inštruktor. Opremo je namreč treba znati uporabljati, zato pa so nujne izkušnje ali za začetek vsaj obisk tečaja ali delavnice na to temo. Predvsem pa plazovni trojček ne zavaruje pred plazovi, ampak v primeru zasutja s snegom le poveča možnost preživetja. Statistika pri tem je zgovorna: največ možnosti imamo prvih 15 minut po zasutju, je dodal Šerkezi.
Plazovni trojček in plazovni nahrbtnik sta nujna dela opreme tudi za turne smučarje; ta oblika smuke je zlasti v zadnjih letih zelo priljubljena, a prav tako pogosto navdihnjena z družbenimi omrežji, je dejal Luka Kovačič, vaditelj turnega smučanja in član slovenske reprezentance v turnem smučanju. Za to je treba za začetek obvladati alpsko smučanje, pravila gibanja v gorah in spet predvsem znati uporabljati opremo, kot je poudaril turni smučar, preden je po nedotaknjenem snegu naredil nekaj značilnih vijug. In spomnil na eno od pravil turnosmučarskega bontona, ki ga številni pohodniki ne poznajo: »špure« naj pešci s planinskimi čevlji ne uničujejo.
Ženske premikajo gore
Planinska zveza Slovenije pred 11. decembrom, mednarodnim dnevom gora, ki je tokrat namenjena trajnostnemu razvoju, opozarja na odgovorno uporabo gorskih ekosistemov. Letošnja tema mednarodnega dneva je sicer Ženske premikajo gore in ob tej priložnosti bodo v petek v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani predstavili prvi alpinistični strip o življenju in delu Mire Marko Debelak - Deržaj.