Janez Pikon: Mejno območje nad dokaj kratko in strmo grapo nas travnata pobočja vodijo na vršne sleme razgledne gore v Karavankah. 
Ob ljubeljskem predoru in mejnem prehodu z Avstrijo nas s parkirišča popeljejo planinske oznake do Koče na Ljubelju in že preko stopnic vodijo do stare ljubeljske ceste. Sledi zmerni vzpon dokaj široke makadamske ceste, ki je v zimskem času urejena in služi za sankaško progo od Koče na Ljubelju, kjer nas zaposlijo občasni pogledi na Košutico (1996 m), Begunjščico in Veliki vrh. Poletni čas izkoristijo znamenito ljubeljsko cesto, ki je znana po dirkah med leti 1926 in 1961, kjer ponovno organizirajo prireditve starodobnikov, na katerih lahko sodelujejo motocikli in motocikli s prikolico do letnika 1961. Zadržimo se za krajši čas ob Koči na Ljubelju, odkoder nas kasneje označena pot vodi na avstrijsko stran in nižje do odcepa vzhodno in navkreber po gozdni stezi v smeri grebena in vrha Grunt (1614 m, Rjava peč).
Pri Koči na Ljubelju po cesti preidemo mejni prehod severno in nižje po cesti, do smerokaza in južno ter navkreber po gozdni stezi, kjer nas strmo vzpenjanje privede na greben. Mejni kamni si sledijo vzhodno po grebenu, kjer steza vodi tudi po vlažnem terenu temnega pobočja. Nekaj pazljivosti je vsekakor potrebno, kajti ponekod so nam v pomoč tudi varovala z lestvijo. Vidljivost postane vse boljša, poraščenost grebena redkejša ob stezi dosežemo pašnike pod gozdnim vrhom Grunt.
Dosežemo označeno stezo in priključek poti od koncentracijskega taborišča, mi se vzpnemo vzhodno nad pašnikom po grebenu in državni meji z leseno ograjo do razpotja na Dovjakovo sedlo (1655 m) s priključkom poti do Planinske koče na Korošici (1554 m). Vodi nas razgledno pobočje z vse bolj skalnatim grebenom in strmim vzponom po rušju severno čez mejno območje nad dokaj kratko in strmo grapo nas travnata pobočja vodijo na vršne sleme razgledne gore v Karavankah.
Po daljšem počitku in razgledovanju, kar posedanju, zapustimo vrh gore in nadaljujemo krožno, kjer se najprej povzpnemo na nekoliko višji predvrh gore. V pomoč so nam jeklenica in varovala, odkoder se spuščamo po rahlo izpostavljenemu in varovanemu, tudi z ruševjem obdanem pobočju, ki nas južno vodi do Hanjževega sedla (1701 m) in zahodno do Kocbekovega doma na Korošici. Posedimo ob množici obiskovalcev koče na planini in kasneje nadaljujemo do potoka Kačjek in nižje po gozdni stezi do nekoč koncentracijskega taborišča in parkirišča ob cesti, ki vodi do mejnega prehoda Ljubelj.
Janez Pikon