Gorenjski glas - Jelena Justin: Kresišče (1838 m)–Maloško poldne (1828 m)–Ostra peč (1801 m)–Trupejevo poldne (1931 m) – Obisk zahodnih Karavank.
Svet, ki te navda z dušnim mirom in pozitivno energijo. Vrhovi, ki nudijo spektakularen razgled.
Zahodne Karavanke, torej tiste zahodno od Kepe, so neoznačene. Vendar, če si pred leti tukaj redko srečal kakšnega planinca, je zgodba tokrat drugačna. A kljub temu je to svet, kamor se rada vračam, ker je enostavno lepo.
V Gozdu - Martuljku zavijemo desno proti vasi Srednji Vrh, do kamor pelje ozka, asfaltirana cesta v dolžini približno tri kilometre. Najbolje je, da v vasi parkiramo. Če je bila še pred nekaj leti vožnja po cesti nad potokom Hladnik na lastno odgovornost, je zdaj prepovedana, kar nam da vedeti znak na začetku odcepa. Dolžina ceste je štiri kilometre. Pot nadaljujemo kar po cesti, vse tja do ograde, ki zapira pašnik, in že smo pri lovski koči Za Lepim vrhom. Nad kočo je razcep: leva pot gre nad potokom Žlebnica, mi pa zavijemo na desno pot oz. naravnost na zelo strm kolovoz. Potok Hladnik je na naši desni strani. Ko pridemo do konca kolovozne ceste, prečimo potoček in se začnemo strmo dvigati ob potoku. Žuborenje potoka je tokrat na naši levi strani, okljuki pa nas hitro pripeljejo do planine Grajšica. Če na planini še ne bo ovac, nas bodo morda pozdravili zavaljeni svizci, ki ne zavijajo čokolade.
Planino prehodimo po levi strani bajerčka z vodo, nato pa se začnemo med rušjem vzpenjati proti vrhu Kresišča, ki je na naši desni strani. Že od daleč se vidi križ na njegovem vrhu. Praktično kjerkoli po južni strani lahko pridemo na vrh, le previdni moramo biti, kajti rušje je ponekod zelo gosto, trave pa strme. Razgled z vrha je veličasten: na levi je karavanška lepotica Kepa, pred nami pa se bohoti tisto najlepše in najvišje: Triglav, Škrlatica, Špik, Jalovec, Mangart. Na vrhu Kresišča je po novem celo leseni ležalnik. Do Kresišča potrebujemo od lovske koče uro in pol.
Z vrha Kresišča se spustimo po grebenski poti, ob mejnih kamnih, ki nas pripeljejo na sedlo pod njim. Na to sedlo se lahko povzpnemo tudi s planine, če nimamo želje, da bi hodili med gostim rušjem. Neoznačeni poti sledimo po grebenu. Ko dosežemo Maloško poldne, ki ga označuje možic, se sprehodimo še desno, po poti št. 683, po sklanem pomolu. Malce izgubimo višine, nato pa zagledamo skale, na koncu in vrhu katerih stoji križ. Ponekod prepadna in krušljiva pot nas pripelje na Ostro peč. Vrnemo se nazaj na Maloško poldne in nadaljujemo po grebenski poti naprej, desno v smeri Trupejevega poldneva. Sledi strm sestop po skrotju, nato pa vzpon na sedlo pod Murnovcem. Trupej je videti precej daleč. Do sedla pod Trupejevim poldnevom zložno pridobivamo višino, ko dosežemo sedlo med Belimi pečmi in Trupejevim poldnevom. Zavijemo strmo, desno navzgor. Hodimo med samim ruševjem, pot je peščena, in ko dosežemo greben Trupejevega poldneva, zagledamo prepadno skalo, ki odbito pada proti Avstriji. Po podoru so na vrhu postavili neke vrste križ, ki me je spominjal na ritem sambe.
Vrhu je ime dala kmetija Trupej z avstrijske strani, poldan pa naj bi pomenil, da je ob 12. uri vrh zagotovo v soncu. Z vrha sestopimo na sedlo in lahko nadaljujemo sestop skozi Železnico in Jermanov graben do Srednjega Vrha; lahko pa zavijemo po poti vzpona in po nekaj korak na desni strani zagledamo najprej težje, nato pa vse bolj vidno in lahko sledljivo stezico, ki se strmo, a mehko spušča ob potoku Žlebnica nazaj do lovske koče Za Lepim vrhom, od koder nas čaka še nekaj kilometrov ceste ob potoku Hladnik do Srednjega Vrha.
Nadmorska višina: 1838 m
Višinska razlika: 878 m
Trajanje: 7 ur
Zahtevnost: 4 / 5