Večer, Potovanja - Božo Zorko: Leksikon turizma je slovenskim potrebam močno prilagojen prevod nemškega originala.
Turizem je za Slovenijo vse bolj pomemben gospodarski sektor. V zadnjem desetletju prispeva več kot 12 odstotkov k bruto družbenemu proizvodu, tudi v obdobju med letoma 2008 in 2011, torej v kriznih časih. To pomeni, da je nekaj več kot vsak osmi evro, ki ga je naše gospodarstvo zaslužilo, prispeval turizma. Pomembno je tudi, da najde zaposlitev v turističnem gospodarstvu dobrih 12 odstotkov zaposlenih. Če prištejemo še tiste, ki turizem učijo na vseh vrstah izobraževalnih institucij, ter vse, ki so zaposleni v turističnih informacijskih centrih in lokalnih turističnih organizacijah, lahko mirno trdimo, da daje turizem kruh vsakemu sedmemu Slovencu.
Da bi tako ostalo tudi v prihodnosti, moramo vlagati ne le v zgradbe, infrastrukturo in oglaševanje, temveč tudi v kakovost, s tem pa nujno v znanje. V tujini bomo namreč lahko utrjevali svoj konkurenčni položaj le z dobro kakovostjo. Časi, ko je slovenska konkurenčnost temeljila na nizkih cenah, so zdavnaj minili. Zato je vsaka nova knjiga, ki pomaga širiti znanje, še kako dobrodošla. Tudi takšna, kot je leksikon turizma.
O leksikonu njegova avtorica dr. Sonja Sibila Lebe z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru pravi:
"Prvi tovrstni leksikon v slovenščini ponuja zgoščeno znanje tako o turizmu kot najbolj množičnem svetovnem družbenem pojavu zadnjih desetletij kakor o turizmu kot delu gospodarstva. V leksikonu so razloženi najpogostejši pojmi, ki jih morajo poznati turistični strokovnjaki - tudi takšni, ki sodijo na področje splošne ekonomije in veljajo kot zakonitost za vse gospodarske družbe, ne le za turistične ponudnike.
Leksikon turizma je slovenskim potrebam močno prilagojen prevod nemškega originala (kopico za nemško govorno območje specifičnih gesel sem opustila, namesto njih pa vnesla druge pojme, ki so pomembni za slovenski turizem). Za prevod in prilagoditev leksikona, ki je izšel pri založbi Oldenbourg, sem se odločila po posvetih z več uglednimi strokovnjaki s področja slovenskega turizma. Prišli smo do zaključka, da s tem temeljnim pojasnjevalnim delom ne kaže čakati več let (kolikor bi trajalo sestavljanje originalnega slovenskega leksikona), temveč izkoristiti priložnost, ki se je ponudila ob izidu zelo kakovostnega leksikona turizma v tujini.
Najtežji del urejanja leksikona so pomenile jezikovne zagate: prevajalci so vedno znova ugotavljali, da za kopico strokovno specifičnih izrazov stroka uporablja angleške izraze, čeprav je večinoma možno najti slovenske ustreznice (delno pri vzporednih besedilih, ki se nanašajo na druge storitvene dejavnosti). Okrog marsikaterega pojma se je razvila razprava, v kateri je sodelovalo veliko slovenskih turističnih strokovnjakov. Kljub prizadevanjem za iskanje slovenskih izrazov sem se ponekod le odločila za vnos tujih besed v turistično besedišče; tako je našla svoje mesto v leksikonu npr. beseda catering, ki se je v praksi tako udomačila, da je po mnenju strokovnjakov iz gostinskega besednjaka ne bi več bilo možno pregnati in bi bil poskus njenega nadomeščanja z izumljanjem slovenskega izraza obsojen na neuspeh. Ob nastajanju leksikona turizma je torej delno vzporedno nastajala tudi terminologija za področje turizma v domačem jeziku. Vsi soavtorji slovenskih izrazov upamo, da bodo uspešno nadomestili uporabo tujk."
Ker je turizem zelo dinamična in hitro razvijajoča se gospodarska dejavnost, je dobro, da smo ta leksikon dobili tudi v slovenščini, zavedati pa se moramo, da je prva izdaja začetek. Z leti ga bo gotovo treba dopolnjevati.
"Leksikon je namenjen tako strokovnjakom iz prakse, ki bodo lahko v njem preverili svoje razumevanje določenih pojmov ali pridobili znanje o novih področjih, kakor vsem, ki so na poti, da postanejo strokovnjaki v tem najuspešnejšem delu svetovnega gospodarstva: učencem v turističnih krožkih, dijakom in študentom turizma," je zaključila dr. Sonja Sibila Lebe.
Še informacija za vse, ki želijo leksikon kupiti: stane 98 evrov, naročite pa ga lahko pri Multidisciplinarnem raziskovalnem institutu Maribor, ki je knjigo izdal. Mi pa bomo v naslednjih številkah objavili nekaj zanimivih razlag pojmov iz leksikona.
* * *
Alternativni turizem
(an. alternative tourism; ne. Alternativtourismus)
"Alternativni turizem" je nespecifično, skupno poimenovanje za oblike turizma, ki jih razumemo kot protiutež množičnemu turizmu. Pri tem gre lahko za potovanja, ki porabijo manj energije in povzročijo manj izpušnih plinov (potovanja ne vključujejo poletov), kot tudi za takšna, ki obljubljajo bolj pristno izkušnjo v obiskanem kraju.
Govorimo lahko o iskanju protiuteži blaginji industrijskih družb v drugih, bolj prvinskih krajih, kamor so se "nomadi blagostanja", kakor sta jih leta 1975 poimenovala nemška avtorja Frieda in Willy Ackermann, zatekali pred "civilizacijo prenasičenosti" (ne. Zuvielisation, skovanka iz zu viel = preveč in Zivilisation = civilizacija).
Na ta način so ti "alternativni turisti" po drugi svetovni vojni (ko se je razmahnil obseg potovanj na bolj oddaljene cilje z množično uporabo letal v počitniškem prometu) proti svoji volji postali začetniki razvoja množičnega turizma v krajih, kot so denimo Ibiza, nekateri grški otoki, Turčija, Goa (Indija), otok Lamu na severu Kenije (Cohen 1973) in Mehika (MacCannell 1976).
Z razvojem javne kritike okoljske politike ter vloge turizma pri varovanju okolja se je za alternativni turizem uveljavilo več izrazov, ki so v bistvu sopomenke. Sem sodi poimenovanje "družbeno sprejemljivi" turizem, ki obstoječih ekoloških, socialnih in ekonomskih razmer v obiskanih krajih ne spreminja v škodo okolja in ki prebivalcem omogoča udeležbo pri gospodarskih iztržkih. S tem so povezani tudi izrazi, kot so "okolju prijazni", "zeleni", "mehki", "odgovorni" turizem in podobno. V zadnjem desetletju je vse našteto pretežno nadomestil oziroma med sabo povezal termin "trajnostni razvoj turizma".
Božo Zorko