Franci Savenc 16.09.2012 18:27 1273 0

Jamska karta Kaninskega pogorja

Miha Čekada, Petra Gostinčar, Miha Staut: 1 : 10 000. Ljubljana, Jamarska zveza Slovenije, 2011.

Naravoslovni, zgodovinski in turistični vodnik Kaninsko pogorje in učna pot na Prestreljeniških podih je nedavno izdalo Turistično društvo v Bovcu. Ljubitelji podzemnega sveta pa se bodo prav gotovo razveselili tudi pregledne karte vseh jam na tem območju, ki jo je izdala Jamarska zveza Slovenije. Karta v velikosti 50 cm x 70 cm in v merilu 1 : 10 000 je plastificirana in tako primerna za uporabo ob vsakem vremenu. Zemljevid ni v prosti prodaji in ga interesenti lahko dobe le v pisarni Zveze, ki je v opuščenem zaklonišču ob Zeleni poti v Trnovem (01 429 34 40 <> kataster@jamarska-zveza.si).

Vse jame so na zemljevidu označene z različnimi simboli: suha – krog, vodna – kvadrat, ledena - romb, ledena in vodna – trikotnik. Ti simboli so tudi različno veliki z ozirom na globino jame: do 9 m, od 10 – 29 m, od 30 – 99 m, od 100 – 299 m, od 300 – 999 m in globlje od 1000 m. Odtisnjeni pa so tudi v različnih barvah z ozirom na pomanjkljivosti podatkov o njih. Ker pa je karta natisnjena na svetlo-zeleni podlagi z izohipsami, je tudi zelo pregledna. Na karti so označene tudi vozne in markirane poti ter gondola in vse smučarske vlečnice. Vrisani topografki podatki so vzeti iz Katastra slovenskih jam, Geodetske uprave RS in planinskih zemljevidov Planske zveze Slovenije.

Poleg hotela ob zgodnji postaji gondole sta na tem področju le novi Planinski dom Petra skalarja (stari je pogorel leta 1972) in Jamarski bivak pa pobočju Rombona. Predstavljene jame so vrisane na treh ločenih zemljevidih. Prvi, večji zavzema Kaninske pode v celoti, drugi področje Rombona in tretji okolico Srnice nad Plužno.

Popolni seznam več kot 1000 jam na tem območju pa je izšel v priloženi brošuri (31 str.). V seznamu so navedeni vsi znani podatki o jamah: Zaporedna številka jame od prek 10 000 jam, kolikor jih vsebuje Kataster slovenskih jam, njeno ime in sinonim, koordinate vhoda, globina in dolžina jame ter podatek, katero društvo je jamo prvo odkrilo in kdaj. Iz tega seznama je lepo vidno, da so slovenski jamarji prvič obiskali Kaninsko podzemlje že (ali šele) leta 1950, prvi bolj množični obiski pa so bili leta 1963 in 1964

Ciril Velkovrh