GRS Kamnik: Sto let organiziranega gorskega reševanja v Sloveniji in 90 let Društva GRS Kamnik
Kvalitetno oblikovan koledar priznanega oblikovalca Zvonka Kosovelja, ki na 12 listih prikazuje delo reševalcev v različnih razmerah, njihovo požrtrvovalnost in srčnost pri reševanju življenj.
Cena koledarja je pet evrov. (V ceno je vključen DDV; poštnino plača naročnik.)
Naročila: Društvo GRS Kamnik, Perovo 20, 1241 Kamnik / grs.kamnik@gmail.com / (01) 831 5113
REŠEVALNA AKCIJA NEKOČ …
Težko si danes predstavljamo strahotne stiske ljudi v nekdanjih časih, ko so se v gorah ponesrečili, bili udeleženi ob nesreči ali pa ko se kdo izmed njih ni vrnil z gora. Zamudno obveščanje, zbiranje reševalcev, skromna reševalna oprema in oprema za prvo pomoč, dolgi časi za pristop do mesta nesreče in skrajno naporni transporti so še dodatno zmanjševali možnost ponesrečenih za preživetje.
Običajno so bile takšne reševalne odprave zaradi že naštetih razlogov prepozne. Kljub veliki želji pomagati so bili pomoči potrebni v divjem svetu gora običajno popolnoma odvisni od svoje iznajdljivosti in iznajdljivosti bližnjih.
… IN DANES
Kadar danes kdo potrebuje pomoč v gorah ali v težko dostopnih krajih, nam je skoraj samoumevno, da že telefonski klic na številko 112 omogoči neposreden stik z dobro organizirano gorsko reševalno službo, ki je sposobna učinkovito posredovati v vsakem času in v vseh razmerah. Odzivni čas, ki ga po prejemu obvestila potrebujejo reševalci, da se zberejo, vzamejo potrebno opremo in odidejo na mesto nesreče, se meri v minutah. Uporaba terenskih vozil, če so primerni pogoji, tudi pomoč helikopterja in uporaba sodobnih navigacijskih naprav omogočajo reševalcem, da v najkrajšem možnem času s sodobno reševalno in medicinsko opremo dosežejo mesto nesreče, oskrbijo ponesrečenca in ga v dani situaciji optimalno transportirajo v bolnišnico.
VZROKI ZA NESREČE V GORAH
Razlogi za nesreče v gorah so že od nekdaj podobni, gore v svoji enkratni lepoti ostajajo okolje, v katerem je verjetnost za nesrečo velika. Razlogi so kljub izkušnjam, boljši osveščenosti in planinski izobrazbi, vedno boljši infrastrukturi in sodobni opremi v novih izzivih in motivih, ki si jih človek postavlja v gorah, ter v številnih objektivnih in subjektivnih nevarnostih, ki nikoli ne bodo popolnoma obvladljive.
KRUTA DEJSTVA IN OBSEG REŠEVALNEGA DELA
V slovenskih gorah je po znanih podatkih, ki so razvidni iz opisov in analiz nesreč v arhivu Gorske reševalne službe Slovenije, iz knjige Franceta Malešica, Spomin in opomin gora. Kronika smrtnih nesrec v slovenskih gorah. Didakta, 2005, iz pregledov in opisov nesreč v reviji Planinski vestnik, iz številne literature s tematiko prve in druge svetovne vojne in iz drugih virov, v gorskih nesrečah v zadnjih sto letih umrlo več kot 2000 obiskovalcev gora, preko 5000 jih je bilo poškodovanih, več tisoč je bilo umrlih v obeh svetovnih vojnah in več tisoč ljudi, ki so potrebovali pomoč, ker so se v gorah izgubili, zaplezali ali oboleli.
(Odlomek poglavja Sto let reševalnih intervencij v naših gorah Pavla Omana iz knjige Reševanje v gorah, Sto let organiziranega gorskega reševanja v Sloveniji. Gorska reševalna zveza Slovenije, 2012.)