Primorski dnevnik: Sestavil ga je domačin Aleksander Oman, v njem pa je približno 7500 besed, od katerih jih je 2000 nemškega izvora
V večnamenski kulturni dvorani v Ukvah so predstavili najnovejšo publikacijo, slovar in hkrati raziskavo narečnega besednega zaklada, delo domačina Aleksandra Omana, ki nosi naslov Naša špraha Ziljsko narečje iz Ukev - Dizionario zegliano di Ugovizza. Avtorja je v italijanščini predstavil ukovški župnik, ki je poudaril pomen nastalega narečnega slovarja in ga pozval naj poglobi in nadaljuje z delom.
Avtor Oman je predstavil slovar v domačem narečju oziroma “sprahi” ter v italijanščini. Povedal je, da slovar predstavlja prvi korak in si želi, da skupaj z vaščani ter drugimi inštitucijami nadaljuje z raziskavo ukovškega narečja. Ustno izročilo narečja se je čudežno ohranilo do današnjih časov, danes, ko smo vsi pismeni, pa tvegamo, da ta izumre. V slovarju je zbranih kakih 7500 besed, od katerih jih je približno 2000 nemškega izvora, saj je to območje dolga stoletja spadalo pod nemško cerkveno in posvetno oblast.
Več v tiskani izdaji Primorskega dnevnika
Novi Matajur
V UKVAH PREDSTAVILI RAZISKAVO IN SLOVAR O DOMAČEM ZILJSKEM NAREČJU
V večnamenski kulturni dvorani v Ukvah so predstavili najnovejšo publikacijo, slovar in hkrati raziskavo narečnega besednega zaklada, delo domačina Aleksandra Omana, ki nosi naslov “Naša špraha - Ziljsko narečje iz Ukev – Dizionario zegliano di Ugovizza”.
Avtorja je v italijanščini predstavil ukovški župnik, ki je poudaril pomen nastalega narečnega slovarja in ga pozval, naj poglobi in nadaljuje z delom. Povedal je, da so že v pretekosti piraziskovali Kanalsko dolino in pisali o njej, med najbolj znanimi imeni pa je navedel Primoža Trubarja in Matija Majarja-Ziljskega.
Nato je spregovoril sam avtor. Oman je predstavil slovar v domačem narečju oziroma “šprahi” in v italijanščini. Povedal je, da je za njegovo sestavo uporabil navodila iz Slovenske slovnice J. Toporišiča (Maribor 1984) in da se je na osnovi govorjenih besed preprosto poslužil transkripcije, ki pa jo poenostavlja. Po njegovem mnenju namreč narečje nima vedno jasne porazdelitve med dvema različnima zvokoma, ker ne obstaja nobena jasna analiza tega jezika, saj se doslej ohranil le preko ustnega izročila.
Tisk tega slovarja predstavlja šele prvi korak, je poudaril Oman in dejal, da želi nadaljevati raziskavo u-kovškega narečja v sodelovanju z vaščani ter drugimi ustanovami. Opravljeno delo postavlja namreč temelje za nadaljnjo bolj poglobljeno jezikovno raziskavo. Ustno izročilo se je čudežno ohranilo do današnjih dni. Dandanes, ko smo vsi pismeni in v vrvežu globalizacije, pa tvegamo, da izumre.
V slovarju je zbranih kakih 7500 besed, od katerih je približno 2000 nemškega izvora. Razlog je verjetno v tem, da je Kanalska dolina, in z njo tudi vas Ukve, spadala najprej pod bamberško nadškofijo (od leta 1007 do 1759) in nato pod Habsburško oziroma Avstroogrsko monarhijo (od leta 1759 do 1918). V tem času je v odnosu z oblastjo prevladovala nemščina, narečje pa je bilo jezik vsakdana, poleg tega pa v glavnem ni bilo stikov s slovenskim knjižnim jezikom. Le cerkev ga je vedno uporabljala in ščitila. Vse to je močno vplivalo na (ne)razvoj krajevne slovenske govorice.
V polni dvorani je predstavitvi prisostvovalo tudi lepo število Korošcev, nekateri so hoteli “špraho” primerjati z vindišarstvom, zaničevalnim pojmom ali izrazom manjvrednosti človeka in slovenskega narečja, ki je bil v preteklosti v rabi na južnem Koroškem.
Oman je avtor drugih dveh knjig: prva, z naslovom “Etnobotanica della Val Canale”, je izšla leta 1994, druga, “Po našem”, pa leta 2004. Izredni komisar Gorske skupnosti je v spremni besedi napisal, da je prvi ziljski slovar nastal po zgledu publikacije »Shranili smo jih v bančah« (Sks Planika 2007) o oblačilni kulturi v Kanalski dolini.
Večer so popestrili pevci ukovškega cerkvenega pevskega zbora ter flavtistki. Izdajo slovarja je omogočila Gorska skupnost za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino s sredstvi iz deželnega zakona 26/2007 (člen 22).