Tema meseca: Pavla Jesih / Pohajkovanje po Grenlandiji / Problematika odvzema vode iz gorskih vodotokov / Gorski reševalec na gradbišču bloka 6 v TEŠ / Pavle Šegula - devetdesetletnik ...
Uvodnik: Možače in lovače. Marta Krejan
PAVLA NAD PREPADOM
Pravi prijatelji so redki. Kdo je prerezal Pavlino vrv? Marta Krejan
Pavla in njen prepad. Bitke Pavle Jesih. Andrej E. Skubic
Predstava, navdihnjena z življenjem alpinistke. Pavla Jesih v gledališču. Tomaž Toporišič
"Smrt povprečnim, svoboda drugačnim". Režiser Matjaž Pograjc in pozabljena ženska. Marta Krejan
TURNO SMUČANJE
Bela prostranstva miru. Sandfeldkopf, 2920 m. Mitja Peternel
GRENLANDIJA
Slikovita dežela gora in ledu. Pohajkovanje po južni Grenlandiji. Jasna Kos
NARAVOVARSTVO
Voda je - vode ni? Problematika odvzema vode iz gorskih vodotokov. Peter Muck
PLANINSKO RAZMIŠLJANJE
Čigav je vrh? O državni meji. Andreja Erdlen
Z NAMI NA POT
Po sledeh preteklosti. Gore nad Tolminom. Matija Turk
Opisi:
Veliki Stador in Rdeči rob, s planine Kuhinja. Matija Turk
Visoč vrh, s Pologa. Matija Turk
Grušnica, čez planino Razor. Matija Turk
Mengore. Matija Turk
Ojstrica
Opisi:
Ojstrica, čez Škarje. Bor Šumrada
Ojstrica, po Kopinškovi poti. Bor Šumrada
Ojstrica, čez Malo Ojstrico. Bor Šumrada
Ojstrica, od Kocbekovega doma. Bor Šumrada
POD MONT BLANC
Društveni sindikalni izlet v zibelko alpinizma. Francoski harem aktivnosti Chamonix. Anže Čokl
INTERVJU
V alpinizmu se učimo iz izkušenj in nesreč drugih. Pogovor z Mihom Habjanom. Sara Femec
Tri generacije na vrhu Triglava. Kako prepletene so lahko naše poti. Marta Jenko
ORLOVICA IN VELIKE DOLČICE
Beli kamni in zelene trave in ... Spet beli kamni in rumene trave in rdeči gozdovi. Aleš Nosan
INTERVJU
Gorski reševalec na gradbišču bloka 6 v TEŠ. Pogovor s Tomom Drolcem, industrijskim reševalcem. Vladimir Habjan
Z OTROKI V GORE
Na Korošico na nogomet. Družinska hoja je tudi doživljanje narave. Anica Podobnik
LEDNO PLEZANJE
Mrzel raj. Ledna dogodivščina v Rjukanu. Sebastjan Potočnik
VARSTVO NARAVE
Reševanje mesojede lepotice. Navadna mastnica. Dušan Klenovšek
ZELIŠČA NAŠIH GORA
Rastlina majhne rasti, a velike moči. Srčna moč (Potentilla erecta). Lovro Vehovar
OSEBNI JUBILEJ
Človek na mestu. Pavle Šegula in njegovih 90 let. France Malešič
NOVICE IZ VERTIKALE
NOVICE IZ TUJINE
LITERATURA
PLANINSKA ORGANIZACIJA
TNP
V SPOMIN
Uvodnik: Možače in lovače
Ali smem početi, kar hočem početi, ne da me pri tem popredalčkajo?!
Na enem od alpinističnih izobraževanj sem bila v skupini dvanajstih kandidatov edina ženska. Po celodnevnih manevrih z vrvjo, iskanju zasutih v plazu, reševanju iz ledeniških razpok, pri čemer smo morali vsi opraviti enake naloge, smo pri večerji razpravljali o razlogih za včlanitev v alpinistični klub. Eden od kandidatov je možato pojasnil, da so dekleta, ki se včlanijo, ali možače ali lovače. Drugi mu je pritrdil, češ da se, če že plezajo, tako ali tako samo "šlepajo"!
Nisem feministka in živim običajno družinsko življenje v času, ko naj bi bili vsi enakopravni in naj bi bila edina razlika med nami v tem, kako lulamo in kdo rojeva. Počnem, kar želim in zmorem v danih okoliščinah in nikomur ne škodim, a vendar: samo zaradi tega, ker sem ženska, ki jo zanimajo stvari, ki so od nekdaj, bog ve zakaj, moška domena, sem vtaknjena v enega od predalov omare, ki so jo "skup zbili" moški. In v tem predalu je vedno večja gneča; tu je ona svetlolasa jadralka, rjavolaska, ki vsak dan divja s svojim motorjem za motokros, klepeta z dirkačico, upokojenka, ki je ravno opravila izpit za motor, kupuje usnjene hlače ... Za one, ki opravljajo "moške" poklice, niti prostora ni!
Če še v 21. stoletju postavljamo grmade, koliko žensk je moralo zgoreti v preteklosti? Ozrimo se kakega pol stoletja nazaj: najdemo v raznih pomembnih zapisih veliko žensk? Ivana Kobilca, Alma Karlin, Angela Vode, Ljuba Prenner, triatlonka Ruth Podgornik in še vedno aktualni "čarovnica" Svetlana Makarovič in "pocestnica" Benka Pulko ... No, nekaj žensk je, a v primerjavi z moškimi le peščica; zagotovo ne zato, ker druge doma kuhajo žgance! Tudi astronavtka Sunita Williams je slovenske krvi - kdo jo pozna? Hermana Potočnika Noordunga pa trgajo na koščke, ker si ga lasti vsak kraj, v katerem je preživel del življenja.
Zakaj se sploh odzivati na take pripombe, o kakršnih pišem na začetku, boste morda rekli, saj vendar gre za malenkosti. Res je, ampak to bi bila malenkost, če bi šlo samo zame in če bi šlo zgolj za omenjen dogodek. Ne trdim, da gre pri vseh in vedno za enake razloge, ne sodim in ne presojam, le to, da se visoke petke in dereze ali motoristični škornji ne izključujejo, želim povedati.
V tej številki smo precej strani naše revije popisali z zgodbami alpinistke in poslovne ženske, ki je orala ledino in prestavljala mejnike na več področjih v času, kakršnega si ne želimo nikoli več. To je bil tudi čas, ki je nežnejši spol postavljal v senco močnejšega v veliko večji meri kot danes. Pavla Jesih, ena od zapostavljenih žensk, je resda imela to srečo, da je bila iz premožne družine, saj ji je to pomagalo pri uresničevanju želja, ampak to je bilo zanjo le sredstvo. Brez strasti, moči, znanja in poguma ne bi bilo Čopovega stebra. Njen nečak Josip Jesih je v pogovoru z Dušico Kunaver dejal: "Četudi z Jožom nista istočasno izstopila iz Stene, pomen Pavle za to ni nič manjši, saj Joža sam, brez nje, ne bi nikdar vstopil v neznano, najtežjo smer v Triglavski steni."
Pavla je ljubila gore, film in neodvisnost. Bila je povsem običajna ženska, ki pa ni želela igrati vloge, ki ji je bila določena, in si je upala početi tisto, po čemer je hrepenela. In v tem je bila prekleto dobra! V moškem svetu je o svojem in o sebi hotela odločati sama! Ravno zato smo lahko že zdavnaj brali o Klementu Jugu, zato vemo toliko o Jožu Čopu, zato je v Vitanju KSEVT (Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij) in zato šele zdaj gledališka predstava o Pavli. Pavla Jesih ni pozabljena, le vrsta moških pred njo je bila zelo dolga.
Ampak, da je ženska, ki se ukvarja z nečim, kar diši po svobodi, adrenalinu, recimo po moškem, še danes popredalčkana!? Le kaj bi odgovorila Pavla na vprašanje, ali je možača ali lovača?
Upati (si). V obeh pomenih je to tisto, kar naj vas vodi v prihajajočem letu, bralke in bralci. Pa naj gre za "upati si" narediti pravi korak v pravem trenutku ali "upanje", ki naj ne ugasne, če si želimo izpolniti sanje. Upale so si in upali so ter upale so in upali so si. Tako naj bo tudi v prihodnje, saj nas ravno razlike delajo popolne! Samo skupaj smo celota, ki jo stroka imenuje človeštvo. Tudi Planinski vestnik si upa biti tisto, kar je bil do zdaj: pisan, strokoven, poljuden, koristen, spodbujajoč in pomirjujoč, razvedrilo, nasvet in predlog.
Marta Krejan