Primorski dnevnik: Knjižni podvig novogoriške Raziskovalne postaje ZRC SAZU
Novogoriška Raziskovalna postaja Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) je predstavila štiri nove publikacije svojih sodelavcev: Historiografija in mentaliteta v novoveški Furlaniji in Goriški avtorice Neve Makuc, Stockholmska spomenica Henrika Tume avtorja Branka Marušiča in Franca Rozmana, ki je v knjigi prispeval nemško besedilo, Procesi in prakse ustvarjanja kulturne dediščine: Kraševci med tradicijo in izzivi sodobne družbe avtorice Jasne Fakin Bajec in Katalog arhivskega in knjižničnega gradiva Ustanove Maks Fabiani, ki ga je uredila Petra Kolenc.
»Gre za tri izjemne znanstvene publikacije in katalog, nadpovprečno bero - vsako leto si česa takega ne moremo privoščiti,« poudarja Oto Luthar, direktor ZRC SAZU, ki je lansko leto glede izdajanja publikacij označil kot rekordno: ZRC SAZU jih je skupno izdala več kot 90.
Neva Makuc se je v svoji monografiji sistematično lotila furlanskih rokopisov od 8. stoletja do sredine 19. stoletja in zasledovala podatke o tem, kako so gledali na Slovence v tem prostoru. »Delo obravnava tudi poznavanje slovenskega prostora in dojemanje srednjeveških in novoveških Slovanov z današnjega slovenskega ozemlja. Obravnavani avtorji niso pokazali posebnega zanimanja in znanja o zgodovini prostora vzhodno od Furlanije, čeprav njihova dela predstavljajo dragocen vir za raziskovanje novoveške zgodovine obmejnega prostora,« je povedala Makučeva. »Verjamem napovedi Branka Marušiča, da bodo italijanski zgodovinarji posegali po tej knjigi, da bodo videli, kaj vse se je v tem dolgem razponu skoraj tisočih let pisalo. To je izjemno zgodovinsko delo, ne samo v slovenskem kontekstu,« je o monografiji Historiografija in mentaliteta v novoveški Furlaniji in Goriški prepričan Luthar.
Knjiga Jasne Fakin Bajec se dotika kulturne dediščine Krasa. »Monografija s teoretskim premislekom in temeljitim terenskim delom na komenskem Krasu razkriva vlogo kulturne dediščine med tradicijo in inovacijo,« je zapisala avtorica. »Gre za prvo tovrstno strokovno delo na tem področju, ki želi pokazati, kaj so bile dobre prakse, na čem kaže graditi. Avtorica vedno znova skoraj v vsakem poglavju opozarja, da je pri kakršnemkoli načrtovanju razvoja treba upoštevati skupnost,« je o delu povedal Luthar.
Branko Marušič se s soavtorjem knjige Stockholmska spomenica Henrika Tume, Izjava delegacije Jugoslovanske demokratične stranke za razprave na mirovnem kongresu v Stockholmu, posveča dokumentu, ki ga je Tuma v nemščini pripravil za sodelovanje na omenjenem mirovnem kongresu. «Objava Tumove Stockholmske spomenice opozarja na eno izmed razmišljanj slovenskega intelektualca v razmerah, ki jih je prinesla prva svetovna vojna v nenehni bojazni, da si ne bi po končani vojni razdelili slovenskega ozemlja predvsem zahodni sosedje. Prav zato je Tuma verjel, da bi ustanovitev večnarodne podonavske državne skupnosti, osnovane na demokratični podlagi, zavarovala temeljne interese Slovence in slovenskega prostora,« je pojasnil Marušič, ki je kopijo spomenice našel v Tumovi zapuščini, katero hrani novogoriška raziskovalna postaja ZRC SAZU.
Katalog arhivskega in knjižničnega gradiva Ustanove Maks Fabiani je nastal med petmesečnim popisom omenjenega gradiva. Petra Kolenc bo v nadaljevanju v projektu Center za arhitekturo Krasa v Štanjelu vzpostavila tudi knjižnico, katere namen bo postati referenčna točka strokovni, predvsem arhitekturni javnosti.