URSZR: ... varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ...
4.4 Gorska reševalna služba (GRS) - Mag. Žarko Trušnovec
Kdo so člani Gorske reševalne zveze Slovenije
Člani društev Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) so alpinisti ali ljubitelji gora s posebnim znanjem (zdravniki, vodniki reševalnih psov in drugi), ki so se po programu Gorske reševalne zveze Slovenije usposobili tudi za prvo pomoč in uporabo specializirane reševalne opreme.
Ob vključitvi v društvo dobi član naziv gorski reševalec pripravnik. Njegov cilj je postati gorski reševalec z licenco, pot do tega pa je dokaj zahtevna. Gorski reševalec mora žrtvovati veliko truda, volje in prostega časa, da doseže zahtevano stopnjo usposobljenosti. Po pridobitvi licence se lahko specializira za opravljanje dodatnih dejavnosti in postane inštruktor, letalec, vodnik reševalnega psa itn.
Druge dejavnosti
Naloga Gorske reševalne zveze Slovenije pa ni le izobraževanje članov, temveč tudi drugih ljubiteljev gora. V ta namen društva sodelujejo pri različnih prikaznih vajah, tečajih, tekmovanjih in skupinskih pohodih.
Zgodovina
Gorska reševalna služba Slovenije (GRS) je bila ustanovljena 16. junija 1912 v Kranjski Gori v okviru takratnega Slovenskega planinskega društva. Od ustanovitve do danes je v različnih organizacijskih oblikah delovala v različnih političnih in ekonomskih ureditvah, a vedno z enakim namenom in poslanstvom – prostovoljno pomagati ljudem pri nesrečah v gorah in na težje dostopnih terenih.
Pred drugo svetovno vojno so tako imenovane rešilne ekspedicije sestavljali plezalci iz večjih krajev in tudi domačini izpod gora. V reševalnih skladiščih so imeli pripravljene vrvi, plezalne copate, nekaj obvez, reševalni drog in vrečo. Prevozno sredstvo sta bila konj in lojtrnik. Med predvojnimi reševalci so bili vsi takratni vrhunski alpinisti (v Gornjesavski dolini npr. Joža Čop, Miha Potočnik, Stanko Tominšek) in številni domačini – vodniki, med katerimi so bila znana imena, na primer Ivan Vertelj - Hanza in Gregor Lah - Preckin iz Mojstrane (lastnik lojtrnika in konja), ter drugi.
Po drugi svetovni vojni je bilo središče Gorske reševalne službe najprej na Jesenicah, vodila pa sta ga Miro Dremelj in Uroš Zupančič. Po hudi tragediji v Špiku leta 1953 (pet mrtvih plezalcev) pa je GRS doživela nekaj večjih organizacijskih sprememb, med drugim se je preselila v Ljubljano. Organizirala se je kot komisija znotraj Planinske zveze Slovenije.
Tako organizirana je GRS delovala vse do leta 2006, ko so se slovenski gorski reševalci ponovno prilagodili družbenim in ekonomskim spremembam ter se reorganizirali v samostojno zvezo (Gorska reševalna zveza Slovenije), ki se lahko vključuje v druge sorodne domače in mednarodne zveze.
Območje delovanja
GRZS deluje na območju Republike Slovenije. Uprava za zaščito in reševanje že več kot desetletje uporablja za ugotavljanje pristojnosti ob intervencijah digitalizirane meje pristojnosti posameznih postaj oziroma društev gorske reševalne službe. O mejah pristojnosti so se postaje dogovorile postopoma na podlagi predvidenih najboljših odzivnih časov na posameznih območjih in tradicije pripadnosti posameznih območij krajem, v katerih so sedeži postaj. Če pride do nesreče v bližini meje območja pristojnosti, sta pogosto obveščeni obe pristojni postaji oziroma društvi.
Oprema
Gorski reševalci pri reševanju uporabljajo opremo za prvo in nujno medicinsko pomoč ter skupno tehnično opremo. Opremo za prvo in nujno medicinsko pomoč sestavljajo vakuumska blazina in opornice, zajemalna nosila, nosila UT 2000, nahrbtnik s prvo pomočjo, kisik, defibrilator in druga oprema. V skupno tehnično opremo pa spadajo vitel, vrtalnik, statične in plezalne vrvi, vponke, klini, neskončne zanke in drugo.
Nova spoznanja
Gorski reševalci ne posredujejo le ob nesrečah v gorah, temveč tudi drugod – v zadnjem času predvsem ob nesrečah pri novih športnih aktivnostih, kot so padalstvo, soteskanje, gorsko kolesarjenje …
Vprašajte starše, učitelje
Kje je najbližja postaja ali društvo GRS? Ali se spominjajo kakšne gorske nesreče in reševanja?
Zamisel/Naloga
Učenci si ogledajo reševalno opremo in tehniko gorskih reševalcev, spoznajo sredstva zvez, GPS-navigacijo. Učenci se pogovorijo z gorskim reševalcem, pripravijo intervju.
Poglejte še
Gorska reševalna zveza Slovenije. Predstavitev. Na spletnem naslovu http://www.grzs.si in http://www.ikar-cisa.org
Literatura in viri
Gorska reševalna zveza Slovenije. Predstavitev. Najdeno na spletnem naslovu http://www.grzs.si
Oseba za stike
grs.tolmin@siol.net, ostalo na strani GRZS