Jutranji kolesarski krog na Lipoglav.
Na nebu in predvsem na severu še prevladujejo oblaki, ko pritisnem na pedala in se podam na pot. Odpeljem po ulicah na most čez Ljubljanico in nato ob reki do Zavoglja, ki mu sledi Sostro po še ne popolnoma urejeni cesti po polaganju kanalizacijskega omrežja. Sledi kratek vzpon in odpre se pogled na lepe travnike in njive pod hribovjem Molnika in Marječka, kjer so mestni svetniki dali zeleno luč za umestitvi ceste, ki bo razbila naravno idilo kraja in ji prebivalci nasprotujejo. Neumnost, ne prva in ne zadnja veleumov mestne politike.
Prekolesarim Sadinjo vas in že sem v Podlipoglavu pod Pugledom. Tam na Pugled gori, tam so težki boji, mi doni pesem v mislih, ko zavijem proti Brezjam in se cesta prične vzpenjati.
Cesta skozi gozd je še mokra od nočnega dežja, v Brezjah pa suha in tu se prične znameniti strm vzpon po klancu, ki ne odpušča. Moje treking kolo je bolj primerno za manjšo strmino, kar hitro občutim. Prvemu levemu ostremu ovinku sledi desni in strmina je brutalna. Kdo bo koga, je vprašanje, na katerega hitro dobim odgovor in sestopim tik pod vrhom klanca. Le deset metrov mi je zmanjkalo, a kaj hočem, tako pač danes je, čeprav sem ta klanec že mnogokrat prevozil. Deset metrov peš, nato pa na kolo in sem v vasi, kjer je naslednjih dvajset metrov ponovno zelo strmih, a gre naprej na kolesu. Strmina popusti in v rahlem klancu vrtim pedala s pogledom na Turjak in hribovje Mokreca in Krima.
Nekoliko se povzpnem in že vidim Magdalensko goro, kjer je eno od najpomembnejših železnodobnih najdbišč pri nas na eni strani in vasico Brezje s Storžičem v ozadju na drugi strani ceste. Še nekajkrat se zavrtijo kolesa in sem v Zgornji Slivnici in na Lojzevem klancu, ki se pne na Mali Lipoglav. Nič se ne obiram, vrtim pedala in klanec me pripelje mimo gostilne Pr’ Jakobc do gasilskega doma, kjer odvijem levo, da užijem lepe poglede s ceste na oba, Mali in Veliki Lipoglav in kadaj vreme dopušča lahko vidimo našega očaka Triglava, da o verigi Kamniško-Savinjskih Alp niti ne izgubljamo besed. Prikolesarim na Veliki Lipoglav in pri kapelici obrnem in peljem nazaj, Pri gasilskem domu grem levo in se spustim po strmem klancu navzdol po še ne popolnoma suhi cesti. Hitro pridobim na hitrosti, ki se nato prav tako hitro zmanjša še pred križiščem na Pancah.
Za trenutek zastanem, naredim še nekaj fotografij in se spustim po klancu navzdol v dolino srečajoč nekaj kolesarjev na njihovem vzponu. Pripeljem v Selo in vozim hitro po dolini do Podlipoglava in skozi Sadinjo vas, Sostro in Zavoglje v domači Zgornji Kašelj, kjer se kolesarski števec ustavi na skromnih osemindvajsetih kilometrih, a je to dovolj za jutranje razgibavanje, mar ne?