Kolesarjenje po dolinah in gričih za dobro počutje.
Pogled skozi okno razkrije delno oblačno nebo z vzhajajočim soncem in po dobrem zajtrku sem že v kolesarskih oblačilih pripravljen na kolesarsko turo.
Prvi obrati koles me ponesejo po stranskih cestah od doma preko Zaloga v Podgrad, kjer zavijem v dolino potoka Besnice. Prvi sončni žarki so pobožali Ojstri vrh, preko katerega poteka ena od poti na Debni vrh in Pečarja, ko vrtim pedala v še hladni dolini ob potoku, ki se razširi pri naselju Besnica in kjer pridem iz sence na sonce, ki sramežljivo kuka izza koprene oblakov na nebu. V zmernem tempu nabiram kilometre in ugotovim, da vozim s praznim bidonom. Pri hišah pa nikjer nikogar zunaj, da bi poprosil za vodo. Vrstijo se kilometri in pri petnajstem zapeljem s ceste na kolovoz z novim nasutjem peska in moram sestopiti. Ob kolesu naredim dobrih sto metrov in sem pri vrtini vode, kjer voda neprestano bruha na površje. Blagodejna hladna voda me osveži, napolnim bidon in se vrnem na cesto in na klanec, ki me popelje na Trebeljevo. Obrnem levo in kmalu sem na naslednjem klancu, po katerem prikolesarim na Prežganje in se povzpnem do cerkvice Sv. Marjete. Malce se ozrem na vasi v okolici: Trebeljevo, Mali vrh, Javor, Volavlje, Janče in Tuji grm, za katerim so komaj vidni vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp.
Pojem banano za energijo in odpeljem nazaj na Trebeljevo, od koder po klancu navzgor s pogledom na Obolno in Kucelj prikolesarim na Mali vrh, kjer pričnem nekaj kilometrski spust v vas Kožljevec in od koder kolesarim po dolini ob Velikem potoku do gradbišča vodnega zadrževalnika med Gradiščem in Veliko Staro vasjo. Običajno bi zavil desno in se povzpel preko Dol na Pance, a tokrat grem po drugi cesti z blagim naklonom zdaj navzgor zdaj navzdol. Prekolesarim tako Veliko kot Malo Staro vas ter ob avtocesti prispem do Perovega in pričnem strm vzpon. Poganjam kolo sprva skozi vas in nato skozi gozd, da nato pred seboj zagledam vasico Zgornja Slivnica in na svoji levi nekoliko oddaljeni hrib s cerkvico Sv. Magdalene. Sledi kratka ravnina ob travniku in sem v vasi z novimi in nekaj starejšimi hišami in kozolci, ki se razteza po gričevnatem pobočju, ki mu sledi seveda klanec in sredi klanca zapis Lojzov klanec, poimenovan po lastniku gostilne Pr’ Jakobcu na vrhu klanca. Nekaj kolesarjev na spustu kot blisk gre mimo, ko v lahki prestavi premagujem strmino in pripeljem v Mali Lipoglav, a se me ustavim. Nadaljujem kolesarjenje na Veliki Lipoglav. Le toliko sestopim s kolesa, da kot običajno naredim nekaj fotografij.
Danes vidim le hribe okoli Krima in Mokrca, Triglav le slutim za soparo v zraku in vrhovi okoli Kamniškega sedla nudijo le svoje obrise. Pa drugič, si rečem in naredim krog v Velikem Lipoglavu ter odpeljem nazaj na Mali Lipoglav, se spustim po klancu z veliko hitrostjo in grem čez križišče navzgor na Pance.
Sledi spust v Selo pri Pancah in vožnja po dolini ob potoku Reka in srečajoč številne kolesarje prikolesarim pod Pugledom v Podlipoglav. Nadaljujem vrtenje pedal skozi Sadinjo vas s pogledom na gozd Molnika in Marječka in že sem v Sostru in Zavoglju ter ob reki Ljubljanici.
Vročinski val je odpihnil visok vodostaj in sedaj se reka lenobno premika sredi struge proti večji Savi. Še slaba kilometra pedeliranja in ustavim pred domačo hišo. Pogledam na števec, ki se je ustavil pri dobrih triinpetdesetih kilometrih, in zaključim kolesarjenje.